1. člen ZDen-B

Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Glede na določbo 1. člena ZDen-B, ki je dopolnil 3. odstavek 9. člena ZDen, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije, če je izpolnjen pogoj vzajemnosti.

Če je oseba imela le jugoslovansko državljanstvo in nobenega republiškega, ni dokazan pogoj vzajemnosti.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije.

Državljanstvo osebe, katere premoženje je bilo podržavljeno, se glede obstoja vzajemnosti po določbi 1. člena ZDen-B presoja po času odločanja o denacionalizaciji.

Status denacionalizacijskega upravičenca je zagotovljen državljanom držav, v katerih je slovenskim državljanom priznan tak status, zato bi moral tožnik izkazati vzajemnost pri priznavanju pravice do denacionalizacije med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Tuj državljan, ki je imel na dan 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo, je upravičenec do denacionalizacije samo v primeru, če država, katere državljan je, priznava pravico do denacionalizacije tudi slovenskim državljanom.

Tuj državljan je lahko upravičenec do denacionalizacije le, če njegova država priznava enako pravico slovenskim državljanom.

Z določbo 1. člena ZDen-B je bil temeljnima pogojema za pridobitev položaja denacionalizacijskega upravičenca dodan še pogoj vzajemnosti: ta se presoja, kadar se v postopku pred organi Republike Slovenije pojavi oseba, ki je ob podržavljenju imela jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik bivše SFRJ, ob odločanju o denacionalizaciji pa je ni šteti za državljana Republike Slovenije, pač pa druge države, ki tudi izvaja denacionalizacijo.

Tudi v primeru, kadar je razlaščenec umrl pred razpadom bivše Jugoslavije (1991), je potrebno ugotoviti, ali je za denacionalizacijo izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen in pogoj iz 1. člena ZDen-B. Za osebo, ki je umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji, kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je pomembno, kakšen pravni položaj daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oz. pravo sedanje države naslednice SFRJ. Zato je pomembno razlaščenčevo državljanstvo ob njegovi smrti. Ker je štel razlaščenec ob smrti za hrvaškega državljana, bi bil upravičenec do denacionalizacije samo v primeru, če bi Republika Hrvaška priznavala upravičenje do denacionalizacije slovenskim državljanom.

Pri uporabi določbe 1. člena ZDen-B se presoja obstoj vzajemnosti pri priznavanju pravice do denacionalizacije, kadar se v postopku pred organi Republike Slovenije pojavi oseba, ki je ob podržavljenju imela jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik bivše SFRJ, ob odločanju o denacionalizaciji pa je ni šteti za državljana Republike Slovenije, pač pa druge države, ki tudi izvaja denacionalizacijo.

V primeru, ko je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja umrl pred odločitvijo o denacionalizaciji, je treba izpolnjevanje pogoja iz 1. člena ZDen-B presojati glede na ureditev v času odločanja.