23. člen ZDen-B

Pri odločanju v obnovljenem postopku je organ vezan na obseg dovoljene obnove, določen s sklepom o obnovi postopka. V pritožbi v upravnem sporu je mogoče pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih, vloženih pred 1.1.2007, uporablja ZUS-1. Ta pa določa, da je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu zaradi opustitve glavne obravnave podana le, če je ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, kar pa v tem primeru ni. Opustitev vročitve odgovora na tožbo je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu le, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, kar v tem primeru ni. Podržavljeno premoženje je dopustno vrniti v naravi in šele z dopolnilno odločbo odločiti o odškodnini zaradi povečanja vrednosti premoženja po podržavljenju.

Predlog za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, ne zadrži odločanja o denacionalizaciji.

Določbo 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je možno izvajati le v povezavi s 3. odstavkom 63. člena ZDen.

Določba 23. člena ZDen-B izrecno določa, da je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno denacionalizacijsko odločbo, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po ZUP, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu (4. točka 1. odstavka 23. člena), kar pa je bilo po vsej verjetnosti storjeno v konkretnem primeru (odločba prvostopne upravne enote).

Nesprejemljivo je pravno stališče prvostopnega sodišča, da je v tej zadevi, čeprav postopek še ni pravnomočno končan, dopustno v denacionalizacijskem postopku uveljavljati ugovor glede ponovnega ugotavljanja državljanstva iz obnovitvenih razlogov 4. točke 23. člena ZDen-B.

Utemeljeno je stališče, da za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B zadostuje že izdaja sklepa o dovolitvi obnove postopka o ugotovitvi državljanstva, ker je obnovitveni razlog verjetno izkazan.

Ker je bilo tožnikovo slovensko državljanstvo ugotovljeno po določbah ZDRS izven postopka denacionalizacije, ni pogojev za obnovo postopka denacionalizacije.

Pravico do odkupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu lahko najemnik stanovanja uveljavlja šele po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni pa to podlaga za obnovo denacionalizacijskega postopka.

Pravilno je stališče, da v postopkih, v katerih se uveljavlja uporaba izrednih pravnih sredstev, ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, torej tudi ne v obnovi postopka po določbi 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B. To pomeni, da tudi ni mogoče več posegati v pridobljene pravice zaradi napak v postopku, sicer bi bilo to tudi v nasprotju z načelom pravnomočnosti odločbe.

Za obnovo denacionalizacijskega postopka (4. točka 1. odstavka 23. člena ZDen-B) zadostuje že izdan sklep o dovolitvi obnove postopka o ugotovitvi državljanstva. Sicer pa bo lahko prizadeta stranka (pravni nasledniki osebe, glede katere se ugotavlja državljanstvo v denacionalizacijskem postopku) v obnovljenem upravnem postopku ugotovitve državljanstva uveljavljala vse svoje pravice in imela na razpolago vsa dokazna sredstva.

Obnova po 23. členu ZDen-B je posebna obnova, ki je namenjena zoper pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, zoper katero niti izrednih pravnih sredstev po ZUP ni več možno vložiti.

Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je po svoji naravi obnovitveni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ki po ZUP/86 ni dovoljen.

ZDen-B v 23. členu določa izredno pravno sredstvo – obnovo postopka, katere uporabo je potrebno ozko razlagati. Odločba o državljanstvu bivšega lastnika ni predmet izpodbijanja v denacionalizacijskem postopku, zato ugovorov, ki bi bili dopuščeni po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B, z uporabo analogije ni možno dopustiti.

Če je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v denacionalizacijskem postopku iz razloga nepravilno izdane pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu po 23. členu ZDen-B, je denacionalizacijski organ upravičen in dolžan predlagati obnovo postopka ugotavljanja državljanstva. Če ne gre za takšno situacijo in zoper pravnomočno odločbo o državljanstvu ni vloženo nobeno izredno pravno sredstvo, denacionalizacijski organ nima podlage od pristojnega organa ponovno zahtevati ugotavljanja državljanstva.

Vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o ugotovitvi državljanstva ni razlog za neuporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, saj ta določa kot razlog nepravilno izdano ugotovitveno odločbo o državljanstvu in daje podlago za obnovo obeh postopkov.

Določba 1. odst. 23. člena ZDen-B določila posebne obnovitvene razloge, po katerih je ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v denacionalizacijskem postopku, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Predlog za obnovo postopka denacionalizacije pa lahko vložijo tudi stranke v postopku denacionalizacije. Med drugim je dopustno začeti obnovo tudi, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu (4. točka). Iz navedene določbe torej izhaja, da gre za samostojno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne odločbe izdane v postopkih denacionalizacije. Glede na to, da je zakonodajalec z navedeno specialno določbo dopustil poseganje v pravnomočne odločbe o denacionalizaciji tudi še po izteku rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev, je po stališču sodne prakse mogoče uveljavljati takšne nepravilnosti in nezakonitosti pri ugotavljanju državljanstva tudi v postopkih denacionalizacije, ki so še v teku ali pa v okviru vloženega pravnega sredstva zoper prvostopno odločbo o denacionalizaciji. V takšnem

Uvedba obnove denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B daje organu, ki je o njej odločil, upravičenost in dolžnost predlagati v smislu določbe 3. odstavka 63. člena ZDen obnovo postopka ugotavljanja državljanstva.

Ker je bilo odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki je odločal v postopku ugotavljanja državljanstva, je tudi organ, ki dovoli obnovitev denacionalizacijskega postopka, dolžan in upravičen, ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, od pristojnega organa zahtevati, da ta ponovno ugotavlja državljanstvo v obsegu in glede dejstev ter okoliščin, kot jih navaja upravičeni predlagatelj obnove (Državno pravobranilstvo RS).

Povečana vrednost in zato obstoj terjatve iz naslova vlaganj v nepremičnino nista ovira za vzpostavitev lastninske pravice denacionalizacijskega upravičenca na celi nepremičnini. Upravičenec do odškodnine iz naslova vlaganj v nepremičnino torej na podlagi dopolnjene določbe 25. člena ZDen ne pridobi stvarnopravnih upravičenj, temveč obligacijsko terjatev. Tako stališče je že zavzelo Ustavno sodišče RS v odločbi, U-I-367/98 z dne 25. 5. 2000 (OdlUS IX/1). Že iz samega besedila 26. člena ZDen-B, ki ga je v tej določbi uporabil zakonodajalec "organ, ki vodi postopek", izhaja, da se nanaša na postopke, ki ob uveljavitvi ZDen-B še niso bili pravnomočno končani, pa tudi sicer je naslovljena na najemojemalce in upravičence do vrnitve. Do povrnitve vlaganj je zavezanec za denacionalizacijo upravičen le, če je zaradi njegovih vlaganj prišlo do povečane vrednosti nepremičnine. Ker se upošteva le dejanski učinek vlaganj niti ni nujno, da je povečana vrednost enaka vloženim sredstvom. Če je zaradi vlaganj prišlo do večvrednosti nepremičnine, je zavezanec po petem odstavku 25. člena ZDen upravičen le do razlike v vrednosti.

Namen uvedbe dodatnega izrednega pravnega sredstva obnove iz 23. člena ZDen-B je v odpravi takšnih nezakonitosti, ki so vplivale na vsebino odločitve, kar pomeni, da je obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B podan tudi, če so verjetno izkazane takšne okoliščine nepravilno upoštevane izplačane odškodnine, ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve o denacionalizaciji, če bi obstajale in bile znane ter uporabljene v prejšnjem postopku.