77. člen ZIZ

Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.

Geografska razčlenitev tega spora o pristojnosti narekuje odločitev, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi). Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.

Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.

Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.

Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).

V tej zadevi je v izvršilnem predlogu predlagana izvršba najprej na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo „na naslovu“ dolžnika. Ta „naslov“ dolžnika je zato po 77. členu ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZIZ) odločilen za opredelitev krajevne pristojnosti (40.c člen ZIZ).

Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo na premičnine je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.

Za odločanje o dovolitvi in o opravi izvršbe glede pravdnih stroškov je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o dovolitvi in opravi izvršbe glede glavnega zahtevka.

Za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi ali predmeti, med katerimi je kot prvo sredstvo predlagan rubež premičnin brez navedbe, kje se nahajajo, je krajevno pristojnost sodišče po dolžnikovem prebivališču ob upoštevanju navedb v predlogu za izvršbo, četudi je hkrati predlagana tudi izvršba na deležu družbenika v družbi.

Podatki iz centralnega registra prebivalstva niso sodišču znana dejstva. Ker so pridobljeni naknadno, že glede na tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne vplivajo na spremembo pristojnosti.

V konkretnem primeru je bil najprej v teku izvršilni postopek, zato je bila pristojnost slovenskega sodišča ( izvršba na premičnine v L.K.) oprta na določbo 2. točke 39. člena Bruseljske uredbe I (enako tudi 77. člen ZIZ). Z drugimi besedami to pomeni, da izvršilno sodišče v obravnavani zadevi ni smelo upoštevati določila 24. člena omenjene uredbe, ki ureja posebno pristojnost (pravdnega) sodišča države članice, pred katerim toženec potrdi navzočnost.

Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.

Če je v predlogu navedeno, kje so premičnine, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.

Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Upnik je predlagal več izvršilnih sredstev in je zato krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v izvršilnem predlogu najprej predlagal rubež dolžnikovih premičnin, pri čemer njihove lokacije ni definiral in je zato izključna krajevna pristojnost sodišča odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča.

Ker ZIZ ne določa krajevne pristojnosti sodišča za izvršbo na temelju verodostojne listine, se ta ravna po predlaganem predmetu izvršbe.

Poprava naslova stalnega bivališča dolžnika pred odločitvijo o izvršbi odkaže pravilno krajevno pristojnost izvršilnega sodišča ne glede na to, da je upnik izvršilni predlog vložil na drugo sodišče.

Po določbi 77. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari, je na podlagi določbe 2. odstavka 78. člena ZIZ za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Smiselna uporaba določbe 58. člena ZPP ne pride v poštev, ker ne gre za pravno praznino.

Ker spada Šentrupert (kjer se po upnikovih navedbah nahajajo stvari in kjer je tudi dolžničino prebivališče) v območje sodnega okraja Trebnje je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Trebnjem (77. člen ZIZ).

Ker je upnik navedel, da se premičnine nahajajo na dolžnikovem naslovu, torej v M., ki je na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, je za odločanje o izvršilnem predlogu izključno pristojno mariborsko sodišče.