7. člen ZZLPPO

Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.

Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.

Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben. Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.

Že Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-302/98 zapisalo, prvostopno sodišče pa pravilno povzelo, da je bil namen zakonodajalca, da bi pod SRD prešlo vse premoženje, ki v otvoritvenih bilancah ni bilo prikazano (kjerkoli se sedaj nahaja). Za prehod premoženja na SRD je torej zadoščalo že zgolj ugotovljeno dejstvo, da določeno premoženje ni bilo upoštevano v bilanci podjetja, ki se lastnini oziroma se je olastninilo po ZLPP. Odločbe Agencije so pravnomočne le glede premoženja, ki je bilo v otvoritveni bilanci oziroma cenitvi upoštevano. Določba 3. odst. 6. člena namreč nalaga in prepušča SRD in Vladi Republike Slovenije izbiro ukrepov, s katerimi se prepozna, izsledi in zaseže premoženje, ki je po 1. odst. 6. člena prešlo v last SRD. Zato prav določba 3. odst. 6. člena zakona izključuje možnost razlage, kot jo ponuja pritožnik, to je, da je uvedba oziroma obnova revizijskega postopka predpogoj za sodno uveljavljanje prenosa tega premoženja v last in upravljanje SRD.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in 3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.

ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.

Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.