9. člen

(1)Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi: text="– lastne poroke 2 dni – poroke otroka 1 dan – oče ob rojstvu otroka 2 dni – ob smrti zakonca, otrok, staršev ali drugih članov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu, 3 dni – ob smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan – selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni – selitev delavca oziroma družine 1 dan – elementarnih nesreč 3 dni – za spremljanje otroka na klimatsko okrevanje, če tako odredi zdravnik otroka do 7 dni – za medicinsko programiran oddih do 7 dni"

(2)Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3)Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4)Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5)Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6)Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: – neodložljivih osebnih opravkov, – zasebnega potovanja, – nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – popravila hiše oziroma stanovanja, – zdravljenja na lastne stroške.

(7)Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.