9. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1)Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi: text="– lastne poroke 2 dni – poroke otroka 1 dan – oče ob rojstvu otroka 2 dni – ob smrti zakonca, otrok, staršev ali drugih članov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu, 3 dni – ob smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan – selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 2 dni – selitev delavca oziroma družine 1 dan – elementarnih nesreč 3 dni – za spremljanje otroka na klimatsko okrevanje, če tako odredi zdravnik otroka do 7 dni – za medicinsko programiran oddih do 7 dni"
(2)Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3)Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4)Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5)Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6)Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: – neodložljivih osebnih opravkov, – zasebnega potovanja, – nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – popravila hiše oziroma stanovanja, – zdravljenja na lastne stroške.
(7)Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.