Aneks h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti

V kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 7/98) se spremeni besedilo četrte, pete in šeste alinee petega odstavka 17. člena in glasi: – za nočno delo 55%, – za delo preko polnega delovnega časa 50%, – za delo v nedeljo 60%.

Ta aneks začne veljati z dnem sklenitve. Ljubljana, dne 29. junija 2000. Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za celulozo, papirno in papirno predelovalno industrijo Slovenije Predsednik upravnega odbora Franc Jerina, univ. dipl. prav. l. r. Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam Predsednik Dušan Rebolj, univ. dipl. ek. l. r. Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za les in papir Predsednica pogajalske skupine Ana Marija Selan, univ. dipl. org. dela l. r. Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 26. 7. 2000 pod zap. št. 38/5 in št. spisa 121-03-0043/94-012. text="TARIFNA PRILOGA h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti 1. Izhodiščne plače Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so naslednje: I. enostavna dela 1.00 61.009 II. manj zahtevna dela 1.15 70.160 III. srednje zahtevna dela 1.30 79.312 IV. zahtevna dela 1.45 88.464 V. bolj zahtevna dela 1.70 103.715 VI. zelo zahtevna dela 2.20 134.220 VII. visoko zahtevna dela 2.60 158.623 VIII. najbolj zahtevna dela 3.30 201.330 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3.80 231.834 V primeru, da poslovni rezultati delodajalca ne omogočajo izplačila plač, kakršne so določene v prvem odstavku te točke, oziroma bi takojšen dvig plač povzročil resne težave v poslovanju, se lahko plače povečujejo postopno, vendar pa morajo biti z izhodiščnimi plačami, določenimi v prvem odstavku te točke, usklajene najkasneje do konca leta 2000. Delodajalci, ki ne dosegajo pozitivnih rezultatov in je politika plač del sanacijskega programa ter bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca ali povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko dogovorijo s sindikatom za drugačno politiko plač, vendar le začasno do 6 mesecev. Pogodbena partnerja sta dolžna vsako leto, najkasneje v mesecu marcu, izhajajoč iz položaja dejavnosti, oceniti možnosti za dvig izhodiščnih plač in s tem možnosti za odpravo neskladij med izhodiščnimi plačami, določenimi v tej točki tarifne priloge in minimalno plačo. 2. Usklajevanje plač Izhodiščne plače po tej tarifni prilogi se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin na način in po postopku, kakršen je določen v 2. točki tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97), dogovoru o politiki plač in zakonu. Osnovne plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih plač določenih v 1. točki te tarifne priloge, se usklajujejo tako kot se usklajujejo izhodiščne plače po tej tarifni prilogi. 3. Regres za letni dopust Delavcu pripada regres za letni dopust v višini najmanj 107.712 SIT. 4. Povračilo stroškov v zvezi z delom Povračilo stroškov v zvezi z delom (prevozom na delo in z dela, službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93 in 5/98). 5. Veljavnost Tarifna priloga h kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti začne veljati z dnem sklenitve. Tarifna priloga velja do sklenitve nove."