8. člen MPKO

A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Države pogodbenice te konvencije s tem ustanavljajo Organizacijo za prepoved kemičnega orožja, da bi dosegle cilje in namen te konvencije, zagotovile izvajanje njenih določb, vključno s tistimi za mednarodno preverjanje skladnosti z njo, ter da bodo pripravile forum za posvetovanje in sodelovanje med državami pogodbenicami. 2. Vse države pogodbenice te konvencije so članice Organizacije. Država pogodbenica ne sme biti prikrajšana za članstvo v Organizaciji. 3. Glavni sedež Organizacije je v Haagu v Kraljevini Nizozemski. 4. S tem se kot organi Organizacije ustanovijo: Konferenca držav pogodbenic, Izvršni svet in Tehnični sekretariat. 5. Organizacija izvaja dejavnosti preverjanja, ki so predvidene s to konvencijo, na čim manj moteč način, s pravočasnim in učinkovitim doseganjem svojih ciljev. Zahteva samo informacije in podatke, potrebne za izpolnjevanje svojih nalog po tej konvenciji. Sprejme vse preventivne ukrepe za zaščito zaupnosti informacij o civilnih in vojaških dejavnostih ter objektih in tehnološki opremi, s katerimi se seznani pri izvajanju te konvencije, in se predvsem ravna po določbah, navedenih v Prilogi o zaupnosti. 6. Pri opravljanju dejavnosti preverjanja Organizacija prouči ukrepe za uporabo najnovejših dosežkov v znanosti in tehnologiji. 7. Stroške delovanja Organizacije plačujejo države pogodbenice v skladu z razdelilnikom prispevkov za Združene narode, ki se uskladi tako, da so upoštevane razlike v članstvu med Združenimi narodi in to Organizacijo, zanjo pa veljajo določbe 4. in 5. člena. Finančni prispevki držav pogodbenic Pripravljalni komisiji se na ustrezen način odtegnejo od njihovih prispevkov v redni proračun. Proračun Organizacije obsega dva ločena dela, eden se nanaša na stroške uprave in druge stroške, drugi pa na stroške preverjanja. 8. Članica Organizacije, ki zamuja s plačilom svojega finančnega prispevka Organizaciji, nima pravice glasovati v Organizaciji, če je znesek njenega zaostalega plačila enak ali večji od zneska prispevka, ki ga dolguje za celi predhodni dve leti. Konferenca držav pogodbenic pa kljub temu lahko dovoli taki članici, da glasuje, če so predloženi zadostni dokazi, da je do neplačila prišlo zaradi okoliščin, na katere članica ni mogla vplivati. B. KONFERENCA DRŽAV POGODBENIC Sestava, postopki in odločanje 9. Konferenca držav pogodbenic (v nadaljevanju “Konferenca”) je sestavljena iz vseh članic te Organizacije. Vsaka članica ima v Konferenci enega predstavnika, ki ga lahko spremljajo namestniki in svetovalci. 10. Prvo zasedanje Konference depozitar skliče 30 dni po začetku veljavnosti te konvencije. 11. Konferenca se sestaja na rednih letnih zasedanjih, razen če Konferenca ne odloči drugače. 12. Izredna zasedanja Konference se skličejo: (a) kadar tako odloči Konferenca; (b) kadar to zahteva Izvršni svet; (c) kadar to zahteva katera koli članica in jo podpira tretjina članic, ali (d) v skladu z 22. odstavkom za izvajanje pregledov delovanja te konvencije. Razen v primeru pododstavka (d) se izredno zasedanje skliče najkasneje 30 dni po prejemu zahteve generalnega direktorja Tehničnega sekretariata, razen če ni v zahtevi drugače opredeljeno. 13. Konferenca se skliče tudi v obliki amandmajske konference v skladu z 2. odstavkom 15. člena. 14. Zasedanja Konference so na sedežu Organizacije, razen če Konferenca ne odloči drugače. 15. Konferenca sprejme svoj poslovnik. Na začetku vsakega rednega zasedanja Konferenca izvoli predsednika in druge funkcionarje po potrebi. Ti obdržijo svojo funkcijo, dokler na naslednjem rednem zasedanju niso izvoljeni nov predsednik in drugi funkcionar. 16. Kvorum za konference je večina članic Organizacije. 17. Vsaka članica Organizacije ima en glas na Konferenci. 18. Konferenca odloča o vprašanjih poslovnika z navadno večino prisotnih članic, ki glasujejo. Odločitve o bistvenih vprašanjih naj bi bile, če je le mogoče, sprejete s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči, ko je o zadevi treba odločiti, predsednik odloži glasovanje za 24 ur in si v tem času na vse možne načine prizadeva olajšati doseganje konsenza ter poroča Konferenci pred iztekom tega časa. Če ob izteku 24 ur konsenz ni možen, Konferenca sprejme odločitev z dvotretjinsko večino prisotnih članic, ki glasujejo, razen če v konvenciji ni določeno drugače. Kadar se pojavi vprašanje, ali je določena zadeva bistvena ali ne, jo je treba obravnavati kot bistveno, razen če Konferenca ne odloči drugače z večino, ki je potrebna za odločanje o bistvenih zadevah. Pooblastila in naloge 19. Konferenca je glavni organ Organizacije. Obravnava vsa vprašanja, zadeve ali probleme s področja te konvencije vključno s tistimi, ki se nanašajo na pooblastila in naloge Izvršnega sveta in Tehničnega sekretariata. Konferenca lahko daje priporočila in odloča o vseh vprašanjih, zadevah ali problemih, povezanih s to konvencijo, ki jih sproži država pogodbenica ali nanje opozori Izvršni svet. 20. Konferenca nadzira izvajanje konvencije in deluje, tako da spodbuja njen cilj in namen. Konferenca pregleda skladnost s to konvencijo. Poleg tega nadzira dejavnosti Izvršnega sveta in Tehničnega sekretariata ter jima v skladu s to konvencijo lahko daje smernice za izvajanje njunih dejavnosti. 21. Konferenca: (a) obravnava in sprejme na rednih zasedanjih poročilo, program in proračun Organizacije, ki jih predloži Izvršni svet, ter obravnava druga poročila; (b) odloča o lestvici finančnih prispevkov, ki jih morajo plačati države pogodbenice v skladu s 7. odstavkom; (c) izvoli članice Izvršnega sveta; (d) imenuje generalnega direktorja Tehničnega sekretariata (v nadaljevanju “generalni direktor”); (e) sprejme poslovnik Izvršnega sveta, ki ga je ta predlagal; (f) ustanovi tiste pomožne organe, za katere meni, da so potrebni za opravljanje nalog v skladu s to konvencijo; (g) spodbuja mednarodno sodelovanje v miroljubne namene na področju kemijskih dejavnosti; (h) pregleduje znanstvene in tehnološke razvojne dosežke, ki bi lahko vplivali na delovanje te konvencije,in v zvezi s tem napoti generalnega direktorja, da ustanovi znanstvenosvetovalni odbor, ki naj mu omogoča, da pri opravljanju svojih nalog, strokovno svetuje na področjih znanosti in tehnologije, ki so pomembna za konvencijo, Konferenci, Izvršnemu svetu ali državam pogodbenicam. Znanstvenosvetovalni odbor je sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, imenovanih v skladu s pooblastili in obveznostmi, ki jih je sprejela Konferenca; (i) obravnava in sprejme na prvem zasedanju vsak osnutek sporazumov, določb in smernic, ki jih je pripravila pripravljalna komisija; (j) na prvem zasedanju ustanovi prostovoljni sklad za pomoč v skladu z 10. členom; (k) sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost s to konvencijo, in v skladu z 12. členom zagotovi odpravo in popravo vsakega položaja, ki je v nasprotju z določbami te konvencije. 22. Konferenca se najkasneje v enem letu po izteku petega in desetega leta po začetku veljavnosti te konvencije in ob takih drugih priložnostih v tem časovnem obdobju, kot bi lahko bilo odločeno, sestane na izrednih zasedanjih in opravi preglede delovanja te konvencije. Pri takih pregledih se upoštevajo vsi zadevni znanstveni in tehnološki razvojni dosežki. V vsakem naslednjem petletnem časovnem obdobju, razen če ni drugače odločeno, se skličejo nadaljnja zasedanja konference z istim ciljem. C. IZVRŠNI SVET Sestava, postopek in odločanje 23. Izvršni svet sestavlja 41 članic. Vsaka država pogodbenica ima po načelu rotacije pravico biti v Izvršnem svetu. Konferenca izvoli članice Izvršnega sveta za dobo dveh let. Za zagotavljanje učinkovitega delovanja te konvencije ob posebnem upoštevanju pravične geografske porazdelitve, pomena kemijske industrije ter političnih in varnostnih interesov je Izvršni svet sestavljen takole: (a) devet držav pogodbenic iz Afrike, ki jih imenujejo države pogodbenice iz te regije. Kot podlaga za to imenovanje se razume, da morajo biti tri od teh devetih članic praviloma države pogodbenice z najpomembnejšo nacionalno kemijsko industrijo v regiji, na podlagi mednarodno prijavljenih in objavljenih podatkov; poleg tega se mora regionalna skupina strinjati, da bo upoštevala druge regionalne dejavnike pri imenovanju teh treh članic; (b) devet držav pogodbenic iz Azije, ki jih imenujejo države pogodbenice iz te regije. Kot podlaga za to imenovanje se razume, da morajo biti štiri od teh devetih članic praviloma države pogodbenice z najpomembnejšo nacionalno kemijsko industrijo v regiji, na podlagi mednarodno prijavljenih in objavljenih podatkov; poleg tega se mora regionalna skupina strinjati, da bo upoštevala druge regionalne dejavnike pri imenovanju teh štirih članic; (c) pet držav pogodbenic iz Vzhodne Evrope, ki jih imenujejo države pogodbenice iz te regije. Kot podlaga za to imenovanje se razume, da mora biti ena od teh petih članic praviloma država pogodbenica z najpomembnejšo nacionalno kemijsko industrijo v tej regiji, na podlagi mednarodno prijavljenih in objavljenih podatkov; poleg tega se mora regionalna skupina tudi strinjati, da bo upoštevala druge regionalne dejavnike pri imenovanju te članice; (d) sedem držav pogodbenic iz Latinske Amerike, ki jih imenujejo države pogodbenice iz te regije. Kot podlaga za to imenovanje se razume, da morajo biti tri od teh sedmih članic praviloma države pogodbenice z najpomembnejšo nacionalno kemijsko industrijo v regiji, na podlagi mednarodno prijavljenih in objavljenih podatkov; poleg tega se mora regionalna skupina strinjati, da bo upoštevala druge regionalne dejavnike pri imenovanju teh treh članic; (e) deset držav pogodbenic iz Zahodne Evrope, ki jih imenujejo države pogodbenice iz te regije. Kot podlaga za to imenovanje se razume, da morajo biti pet od teh desetih članic praviloma države pogodbenice z najpomembnejšo nacionalno kemijsko industrijo v regiji, na podlagi mednarodno prijavljenih in objavljenih podatkov; poleg tega se mora regionalna skupina strinjati, da bo upoštevala druge regionalne dejavnike pri imenovanju teh petih članic; (f) še ena država pogodbenica, ki jo naknadno imenujejo države pogodbenice iz regije Azije in Latinske Amerike ter Karibskih otokov. Kot podlaga za tako imenovanje se razume, da mora biti ta država pogodbenica imenovana na podlagi rotacije med članicami iz te regije. 24. Pri prvi izvolitvi v Izvršni svet je 20 članic izvoljenih za obdobje enega leta, pri čemer se posebej upoštevajo določena številčna razmerja, kot so opisana v 23. odstavku. 25. Po popolni izvedbi 4. in 5. člena lahko Konferenca, na zahtevo večine članic Izvršnega sveta ponovno pregleda sestavo Izvršnega sveta in pri tem upošteva razvoj dogodkov v zvezi z načeli, navedenimi v 23. odstavku, ki urejajo njegovo sestavo. 26. Izvršni svet izdela svoj poslovnik in ga predloži Konferenci v potrditev. 27. Izvršni svet izvoli predsednika izmed svojih članic. 28. Izvršni svet se sestaja na rednih zasedanjih. V obdobju med rednimi zasedanji se sestaja tako pogosto, kot je potrebno za izpolnjevanje njegovih pooblastil in nalog. 29. Vsaka članica Izvršnega sveta ima en glas. Če ni v tej konvenciji drugače določeno, Izvršni svet sprejema odločitve o bistvenih zadevah z dvotretjinsko večino vseh svojih članic. Izvršni svet sprejema odločitve o vprašanjih postopka z navadno večino vseh svojih članic. Kadar se pojavi vprašanje ali je določena zadeva bistvena ali ne, jo je treba obravnavati kot bistveno, razen če Konferenca ne odloči drugače z večino, ki je potrebna za odločanje o bistvenih zadevah Pooblastila in naloge 30. Izvršni svet je izvršilni organ Organizacije. Odgovoren je Konferenci. Izvršni svet izvaja pooblastila in naloge, ki so mu poverjene s to konvencijo, kot tudi tiste naloge, ki mu jih naloži Konferenca. Pri tem ravna v skladu s priporočili, odločitvami in smernicami Konference ter zagotavlja njihovo pravilno in stalno izvajanje. 31. Izvršni svet spodbuja učinkovito izvajanje te konvencije in skladnost z njo. Nadzira delovanje Tehničnega sekretariata, sodeluje z državnimi organi vsake države pogodbenice in olajšuje posvetovanja in sodelovanje med državami pogodbenicami na njihovo zahtevo. 32. Izvršni svet: (a) prouči in predloži Konferenci osnutek programa in proračuna Organizacije; (b) prouči in predloži Konferenci osnutek poročila Organizacije o izvajanju te konvencije, poročilo o izvajanju lastnih dejavnosti in takšna posebna poročila, za katera sodi, da so potrebna ali ki bi jih morda zahtevala Konferenca; (c) se dogovarja za zasedanja Konference, vključno s pripravo osnutka dnevnega reda. 33. Izvršni svet lahko zahteva sklic izrednega zasedanja Konference. 34. Izvršni svet: (a) sklepa sporazume ali dogovore z državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Organizacije na podlagi predhodne odobritve Konference; (b) sklepa sporazume z državami pogodbenicami v imenu Organizacije v zvezi z 10. členom in nadzira prostovoljni sklad iz 10. člena; (c) potrdi sporazume ali dogovore, ki se nanašajo na izvajanje preverjanja, o katerih se je z državami pogodbenicami pogajal Tehnični sekretariat. 35. Izvršni svet obravnava vsako vprašanje ali zadevo, ki je v njegovi pristojnosti in ki vpliva na to konvencijo in njeno izvajanje, vključno s pomisleki v zvezi s skladnostjo, in primere neskladnosti ter po potrebi obvešča države pogodbenice in opozori Konferenco na določeno vprašanje ali zadevo. 36. Pri obravnavanju dvomov in pomislekov v zvezi s skladnostjo in primeri neskladnosti, med drugimi tudi z zlorabo pravic, ki jih zagotavlja ta konvencija, se Izvršni svet posvetuje s prizadetimi državami pogodbenicami in po potrebi od države pogodbenice zahteva ukrepe, s katerimi ta v določenem roku popravi položaj. Če Izvršni svet sodi, da je potrebno nadaljnje delovanje, sprejme med drugim enega ali več izmed naslednjih ukrepov: (a) seznani vse države pogodbenice o vprašanju ali zadevi; (b) opozori Konferenco na to vprašanje ali zadevo; (c) da priporočila Konferenci v zvezi z ukrepi za popravo položaja in zagotovitev skladnosti. V posebej težkih in nujnih primerih Izvršni svet opozori na vprašanja ali zadeve, skupaj z zadevnimi informacijami in zaključki neposredno Generalno skupščino Združenih narodov in Varnostni svet Združenih narodov. Izvršni svet mora hkrati obvestiti vse države pogodbenice o takem koraku. D. TEHNIČNI SEKRETARIAT 37. Tehnični sekretariat pomaga Konferenci in Izvršnemu svetu pri opravljanju njunih nalog. Tehnični sekretariat izvaja ukrepe preverjanja, predvidene v tej konvenciji. Izvajati mora druge naloge, ki so mu zaupane s to konvencijo, kot tudi tiste funkcije, ki jih nanj preneseta Konferenca ali Izvršni svet. 38. Tehnični sekretariat: (a) pripravi in predloži Izvršnemu svetu osnutek programa in proračuna Organizacije; (b) pripravi in predloži Izvršnemu svetu osnutek poročila Organizacije o izvajanju te konvencije in taka druga poročila, ki jih lahko zahteva Konferenca ali Izvršni svet; (c) poskrbi za upravno in tehnično podporo Konferenci, Izvršnemu svetu in pomožnim organom; (d) pošilja sporočila v imenu Organizacije državam pogodbenicam o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje konvencije in taka sporočila od držav pogodbenic tudi sprejema; (e) daje tehnično pomoč in tehnično oceno državam pogodbenicam pri izvajanju določb te konvencije, vključno z oceno kemikalij, ki so ali niso vključene v sezname. 39. Tehnični sekretariat: (a) se z državami pogodbenicami pogaja o sporazumih ali dogovorih v zvezi z izvajanjem dejavnosti preverjanja, odobri pa jih Izvršni svet; (b) najkasneje 180 dni po začetku veljavnosti te konvencije uskladi ustanovitev in vzdrževanje stalnih zalog nujne in humanitarne pomoči držav pogodbenic, skladno z pododstavkoma (b) in (c) 7. odstavka 10. člena. Tehnični sekretariat lahko pregleda predmete shranjene za izvajanje te dejavnosti. Sezname predmetov, ki morajo biti v zalogi, obravnava in odobri Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka; (c) upravlja prostovoljni sklad iz 10. člena, zbira in združuje prijavne deklaracije in izjave, ki jih dajo države pogodbenice in evidentira, kadar se to zahteva, dvostranske sporazume med državami pogodbenicami ali med državo pogodbenico in Organizacijo za namene 10. člena. 40. Tehnični sekretariat obvesti Izvršni svet o kakršni koli težavi v zvezi z opravljanjem nalog, vključno z dvomi, dvoumnostmi ali negotovostmi glede skladnosti s to konvencijo, za katere je izvedel pri opravljanju dejavnosti preverjanja in ki jih ni mogel rešiti ali pojasniti v posvetovanjih s prizadeto državo pogodbenico. 41. Tehnični sekretariat ima generalnega direktorja, ki je njegov vodja in glavni upravni funkcionar, inšpektorje in tako znanstveno, tehnično in drugo osebje, kot je potrebno. 42. Inšpektorat je enota Tehničnega sekretariata in deluje pod nadzorstvom generalnega direktorja. 43. Generalnega direktorja imenuje Konferenca po priporočilu Izvršnega sveta za dobo štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. 44. Generalni direktor je odgovoren Konferenci in Izvršnemu svetu za imenovanje osebja in organizacijo ter delovanje Tehničnega sekretariata. Največjo pozornost pri zaposlovanju osebja in določanju pogojev opravljanja službe je treba posvetiti nujnosti zagotavljanja najvišjih standardov učinkovitosti, strokovne sposobnosti in poštenosti. Samo državljani držav pogodbenic lahko opravljajo delo generalnega sekretarja, inšpektorjev ali drugih članov strokovnega in administrativnega osebja. Ustrezno pozornost je potrebno posvetiti pomembnosti pridobivanja osebja po čim bolj obširnih geografskih merilih. Pridobivanje osebja vodi načelo, da mora biti osebja čim manj za ustrezno izpolnjevanje nalog Tehničnega sekretariata. 45. Generalni direktor je odgovoren za organizacijo in delovanje znanstvenosvetovalnega odbora iz pododstavka (h) 21. odstavka. Generalni direktor po posvetovanju z državami pogodbenicami imenuje člane znanstvenosvetovalnega odbora, ki delujejo kot neodvisni posamezniki. Člani odbora so imenovani na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj iz določenih znanstvenih področij, pomembnih za izvajanje te konvencije. Generalni direktor lahko po potrebi in po posvetu s člani odbora ustanovi začasne delovne skupine znanstvenih strokovnjakov, da pripravijo priporočila o posebnih zadevah. V zvezi z navedenim države pogodbenice lahko predložijo sezname strokovnjakov generalnemu direktorju. 46. Pri opravljanju svojih dolžnosti generalni direktor, inšpektorji in drugi člani osebja ne smejo iskati ali dobivati navodil od katere koli vlade ali drugega vira izven Organizacije. Vzdržati se morajo vsakega dejanja, ki bi lahko vplivalo na njihov položaj mednarodnih funkcionarjev, ki so odgovorni Konferenci in Izvršnemu svetu. 47. Vsaka država pogodbenica spoštuje izključno mednarodno naravo nalog generalnega direktorja, inšpektorjev in drugih članov osebja in ne sme poskušati vplivati nanje pri opravljanju njihovih nalog. E. PRIVILEGIJI IN IMUNITETE 48. Organizacija uživa na ozemlju in na vsakem drugem kraju v pristojnosti ali pod nadzorom države pogodbenice takšno pravno sposobnost in takšne privilegije in imunitete, kot so potrebni za opravljanje njenih nalog. 49. Predstavniki držav pogodbenic skupaj s svojimi namestniki in svetovalci, predstavniki, ki jih imenuje Izvršni svet skupaj z njihovimi namestniki in svetovalci, generalni direktor in osebje Organizacije uživajo take privilegije in imunitete, kot so potrebni za neodvisno opravljanje njihovih nalog v zvezi z Organizacijo. 50. Pravna sposobnost, privilegiji in imunitete iz tega člena so opredeljeni v sporazumih med Organizacijo in državami pogodbenicami kot tudi v sporazumu med Organizacijo in državo, kjer je glavni sedež Organizacije. Konferenca te sporazume obravnava in sprejme v skladu s pododstavkom (i) 21. odstavka. 51. Ne glede na 48. in 49. odstavek so privilegiji in imunitete, ki jih uživata generalni direktor in osebje Tehničnega sekretariata med opravljanjem dejavnosti preverjanja, tisti, ki so objavljeni v poglavju B II. dela Priloge o preverjanju.