24. člen MPKO

Ta konvencija, katere angleško, arabsko, francosko, kitajsko, rusko in špansko besedilo je enako verodostojno, se hrani pri generalnem sekretarju Združenih narodov. V POTRDITEV TEGA so podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Parizu trinajstega januarja tisoč devetsto triindevetdeset. A. SMERNICE ZA SEZNAME KEMIKALIJ B. SEZNAMI KEMIKALIJ A. SMERNICE ZA SEZNAME KEMIKALIJ Smernice za Seznam 1 1. Pri odločanju o tem, ali naj se strupena kemikalija ali njena predhodna sestavina uvrsti v Seznam 1, je treba upoštevati naslednja merila: (a) bila je razvita, proizvedena, nakopičena v zaloge ali uporabljena kot kemično orožje, kot je določeno v 2. členu; (b) sicer pomeni veliko tveganje za cilj in namen te konvencije zaradi velike možnosti, da se uporabi pri dejavnostih, prepovedanih s to konvencijo, ker izpolnjuje enega ali več izmed naslednjih pogojev: (i) ima kemično strukturo zelo sorodno kemični strukturi drugih strupenih kemikalij, naštetih v Seznamu 1, in ima ali se lahko pričakuje, da ima podobne lastnosti; (ii) je tako strupena, da lahko povzroči smrt ali onesposobitev, in ima druge lastnosti, ki bi omogočile, da se uporabi kot kemično orožje; (iii) se lahko uporabi kot predhodna sestavina na eni sami končni tehnološki stopnji proizvodnje strupene kemikalije, naštete v Seznamu 1, ne glede na to ali ta stopnja poteka v objektih in na tehnološki opremi, v strelivu ali kje drugje; (c) se malo uporablja ali se ne uporablja za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. Smernice za Seznam 2 2. Pri odločanju o tem, ali naj se strupena kemikalija, ki ni našteta v Seznamu 1, ali predhodna sestavina kemikalije iz Seznama 1 ali kemikalije, naštete v delu A Seznama 2, vključijo v Seznam 2, je treba upoštevati naslednja merila: (a) pomeni pomembno tveganje za cilj in namen te konvencije, ker je tako strupena, da lahko povzroči smrt ali onesposobitev, in ima druge lastnosti, ki bi lahko omogočile, da se uporabi kot kemično orožje; (b) se lahko uporabi kot predhodna sestavina pri eni od kemičnih reakcij na končni stopnji izdelave kemikalije, naštete v Seznamu 1 ali delu A Seznama 2; (c) pomeni pomembno tveganje za cilj in namen te konvencije zaradi njenega pomena za proizvodnjo kemikalije, naštete v Seznamu 1 ali delu A Seznama 2; (d) se ne proizvaja v večjih gospodarsko pomembnih količinah za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. Smernice za Seznam 3 3. Pri odločanju o tem, ali naj se strupena kemikalija ali njena predhodna sestavina, ki ni našteta v drugih seznamih, vključi v Seznam 3, je treba upoštevati naslednja merila: (a) bila je proizvedena, nakopičena v zaloge ali uporabljena kot kemično orožje; (b) sicer pomeni veliko tveganje za cilj in namen te konvencije, ker je tako strupena, da lahko povzroči smrt ali onesposobitev, in ima druge lastnosti, ki bi morebiti lahko omogočile, da se uporabi kot kemično orožje; (c) pomeni tveganje za cilj in namen te konvencije zaradi njene pomembnosti pri proizvodnji ene ali več kemikalij, naštetih v Seznamu 1 ali delu B Seznama 2; (d) se lahko proizvaja v večjih gospodarsko pomembnih količinah za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. B. SEZNAMI KEMIKALIJ Naslednji seznami naštevajo strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine. Za namen izvajanja te konvencije so v seznamih opredeljene kemikalije, za katere se uporabljajo ukrepi preverjanja na podlagi določb Priloge o preverjanju. V skladu z pododstavkom (a) 1. odstavka 2. člena ti seznami ne pomenijo definicije kemičnega orožja. (Pri vsakem sklicevanju na skupine dialkiliranih kemikalij, ki jim sledi seznam alkilnih skupin v oklepajih, se šteje, da so v ustreznem seznamu naštete vse možne kemikalije z vsemi možnimi kombinacijami alkilnih skupin, naštetih v oklepajih, razen če niso izrecno izvzete. Za kemikalijo, označeno z “*” v delu A Seznama 2, veljajo posebni količinski pragi za prijavljanje in preverjanje, kot so določeni v VII. delu Priloge o preverjanju.) Seznam 1 text="(registrska številka CAS) A. Strupene kemikalije:

(1)O-alkil(-C10,vključno cikloalkil)alkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr)-fosfonofluoridati npr. sarin: O-izopropil metilfosfonofluoridat (107-44-8) soman: O-pinakolil metilfosfonofluoridat (96-64-0)

(2)O-alkil(-C10, vključno cikloalkil)N,N-dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr) fosforamidocianidati npr. tabun: O-etil N,N-dimetil fosforamidocianidati (77-81-6)

(3)O-alkil(H ali-C10, vključno cikloalkil)S-2 dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr)-aminoetil alkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr)fosfonotiolati in ustrezne alkilirane ali protonirane soli npr. VX: O-etil S-2-diizopropil aminoetil metil fosfonotiolat (50782-69-9)

(4)žveplovi iperiti: 2-kloroetil klorometil sulfid (2625-76-5) iperit: bis(2-kloroetil)sulfid (505-60-2) bis(2-kloroetiltio)metan (63869-13-6) 1,2-bis(2-kloroetiltio)etan (3563-36-8) 1,3-bis(2-kloroetiltio)-n-propan (63905-10-2) 1,4-bis(2-kloroetiltio)-n-butan (142868-93-7) 1,5-bis(2-kloroetiltio)-n-pentan (142868-94-8) bis(2-kloroetiltiometil)eter (63918-90-1) kisikov iperit:bis(2-kloroetiltioetil)eter (63918-89-8)

(5)luiziti: luiziti: luizit 1: 2-klorovinildiklorarzin (541-25-3) luizit 2: bis(2-klorovinil)kloroarzin (40334-69-8) luizit 3: tris(2-klorvinil) arzin (40334-70-1)

(6)dušikovi iperiti: HN1: bis(2-kloroetil)etilamin (538-07-8) HN2: bis(2-kloroetil)metilamin (51-75-2) HN3: tris(2-kloroetil)amin (555-77-1)

(7)saksitoksin (35523-89-8)

(8)ricin (9009-86-3)" B. Predhodne sestavine: text="(9) alkil(Me, Et, n-Pr ali i-Pr)fosfonildifluoridi npr. DF: metilfosfonildifluorid (676-99-3)

(10)O-alkil (H ali C10, vključno cikloalkil) O-2-dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr)-aminoetil alkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr) fosfonit in ustrezne alkilirane ali protonirane soli npr. QL: O-etil O-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (57856-11-8)

(11)klorosarin: O-izopropil metilfosfonokloridat (1445-76-7)

(12)klorosoman: O-pinakolil metilfosfonokloridat (7040-57-5)" text="A. Strupene kemikalije: (registrska številka CAS)

(1)amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino)etil] fosforotiolat in ustrezne alkilirane ali protonirane soli (78-53-5)

(2)PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8)

(3)BZ: 3-kinuklidinil benzilat (*) (581-06-2) B. Predhodne sestavine:

(4)kemikalije, razen tistih, ki so navedene v Seznamu 1, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega se veže ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar nobeni nadaljnji ogljikovi atomi npr. metilfosfonil diklorid (676-97-1) dimetil metilfosfonat (756-79-6) izjeme: fonofos O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9)

(5)N,N-dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr) fosforamidni dihalidi

(6)dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr) N,N-dialkil (Me, Et, n-Pr ali i-Pr)-fosforamidati

(7)arzenov triklorid (7784-34-1)

(8)2,2-difenil-2-hidroksi ocetna kislina (76-93-7)

(9)kinuklidin-3-ol (1619-34-7)

(10)N,N-dialkil(Me, Et, n-Pr ali i-Pr)aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli

(11)N,N-dialkil(Me, Et, n-Pr ali i-Pr)aminoetan-2-oli in ustrezne protonirane soli izjeme: N,N-dimetilaminoetanol (108-01-0) in ustrezne protonirane soli N,N-dietilaminoetanol( 100-37-8) in ustrezne protonirane soli

(12)N,N-dialkil(Me, Et, n-Pr ali i-Pr) aminoetan-2-tioli in ustrezne protonirane soli

(13)tiodiglikol: bis(2-hidroksietil)sulfid (111-48-8)

(14)pinakolil alkohol: 3,3-dimetilbutan-2-ol (464-07-3)" A. Strupene kemikalije: text="(1) fosgen: karbonil diklorid (75-44-5)

(2)klorciani (506-77-4)

(3)vodikov cianid (74-90-8)

(4)kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2)" B. Predhodne sestavine: text="(5) fosforjev oksiklorid (10025-87-3)

(6)fosforjev triklorid (7719-12-2)

(7)fosforjev pentaklorid (10026-13-8)

(8)trimetil fosfit (121-45-9)

(9)trietil fosfit (122-52-1)

(10)dimetil fosfit (868-85-9)

(11)dietil fosfit (762-04-9)

(12)žveplov monoklorid (10025-67-9)

(13)žveplov diklorid (10545-99-0)

(14)tionil klorid (7719-09-7)

(15)etildietanolamin (139-87-7)

(16)metildietanolamin (105-59-9)

(17)trietanolamin (102-71-6)" I. DEL: OPREDELITEV POJMOV II. DEL: SPLOŠNA PRAVILA PREVERJANJA A. IMENOVANJE INŠPEKTORJEV IN INŠPEKCIJSKIH ASISTENTOV B. PRIVILEGIJI IN IMUNITETE C. STALNE UREDITVE Vstopni mejni prehodi Dogovori za uporabo letal zunaj voznega reda Upravni dogovori Odobrena oprema D. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Obvestilo Vstop na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice in prevoz na kraj inšpekcije Predinšpekcijsko obveščanje E. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJE Splošna pravila Varnost Komunikacije Inšpekcijska skupina in pravice države, v kateri se opravlja inšpekcija Zbiranje vzorcev, ravnanje z njimi in njihova analiza Podaljšanje trajanja inšpekcije Poročanje F. ODHOD G. POROČILA H. UPORABA SPLOŠNIH DOLOČB III. DEL: SPLOŠNE DOLOČBE ZA UKREPE PREVERJANJA NA PODLAGI 4. IN 5. ČLENA TER 3. ODSTAVKA 6. ČLENA A. ZAČETNE INŠPEKCIJE IN SPORAZUMI O OBJEKTIH B. STALNE UREDITVE C. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI IV. (A) DEL: UNIČEVANJE KEMIČNEGA OROŽJA IN NJEGOVO PREVERJANJE NA PODLAGI 4. ČLENA A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Kemično orožje Prijavne deklaracije kemičnega orožja na podlagi točke (iii) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena Izjave o preteklih prenosih in sprejemih Predložitev splošnega načrta za uničenje kemičnega orožja B. UKREPI ZA ZAVAROVANJE SKLADIŠČNIH OBJEKTOV IN PRIPRAVA SKLADIŠČNIH OBJEKTOV C. UNIČEVANJE Načela in načini za uničevanje kemičnega orožja Vrstni red uničevanja Sprememba vmesnih rokov za uničenje Podaljšanje roka za dokončano uničenje Podrobni letni načrti za uničevanje Letna poročila o uničevanju D. PREVERJANJE Preverjanje prijavnih deklaracij kemičnega orožja z inšpekcijo na kraju samem Sistematično preverjanje skladiščnih objektov Inšpekcije in obiski Sistematično preverjanje uničevanja kemičnega orožja Skladiščni objekti za kemično orožje pri objektih za uničevanje kemičnega orožja Ukrepi sistematičnega preverjanja na kraju samem v objektih za uničevanje kemičnega orožja IV. (B) DEL: STARO KEMIČNO OROŽJE IN ZAPUŠČENO KEMIČNO OROŽJE A. SPLOŠNO B. REŽIM ZA STARO KEMIČNO OROŽJE C. REŽIM ZA ZAPUŠČENO KEMIČNO OROŽJE V. DEL: UNIČEVANJE OBJEKTOV IN TEHNOLOŠKE OPREME ZA PROIZVODNJO KEMIČNEGA OROŽJA IN NJEGOVO PREVERJANJE NA PODLAGI 5. ČLENA A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja Prijavne deklaracije objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja na podlagi točke (iii) pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena Izjave o preteklih prenosih in sprejemih Predložitev splošnih načrtov za uničenje Predložitev letnih načrtov za uničevanje in letna poročila o uničevanju B. UNIČEVANJE Splošna načela za uničevanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja Načela in načini za zapiranje objekta za proizvodnjo kemičnega orožja Tehnično vzdrževanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja pred njihovim uničenjem Načela in načini začasne preureditve objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekte in tehnološko opremo za uničevanje kemičnega orožja Načela in načini, povezani z uničevanjem objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja Vrstni red uničevanja Podrobni načrti uničevanja Pregled podrobnih načrtov C. PREVERJANJE Preverjanje prijavnih deklaracij objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja z inšpekcijo na kraju samem Sistematično preverjanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja in prenehanje njihovih dejavnosti Preverjanje uničenja objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja Preverjanje začasne preureditve objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekt in tehnološko opremo za uničevanje kemičnega orožja D. PREUREDITEV OBJEKTOV IN TEHNOLOŠKE OPREME ZA PROIZVODNJO KEMIČNEGA OROŽJA ZA NAMENE, KI NISO PREPOVEDANI S TO KONVENCIJO Postopki za vložitev zahtevka za preureditev Ukrepanje do sprejema odločitve Pogoji za preureditev Odločitve Izvršnega sveta in Konference Podrobni načrti za preureditev Pregled podrobnih načrtov VI. DEL: DEJAVNOSTI, KI NISO PREPOVEDANE S TO KONVENCIJO V SKLADU S 6. ČLENOM: REŽIM ZA KEMIKALIJE IZ SEZNAMA 1 IN OBJEKTE IN TEHNOLOŠKO OPREMO, POVEZANE S TEMI KEMIKALIJAMI A. SPLOŠNE DOLOČBE B. PRENOSI C. PROIZVODNJA Splošna načela za proizvodnjo Posamezen manjši objekt Drugi objekti D. PRIJAVNE DEKLARACIJE Posamezen manjši objekt Drugi objekti iz 10. in 11. odstavka E. PREVERJANJE Posamezen manjši objekt Drugi objekti iz 10. in 11. odstavka VII. DEL: DEJAVNOSTI, KI NISO PREPOVEDANE S TO KONVENCIJO V SKLADU S 6. ČLENOM: REŽIM ZA KEMIKALIJE IZ SEZNAMA 2 IN OBJEKTE IN TEHNOLOŠKO OPREMO, POVEZANE S TEMI KEMIKALIJAMI A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije zbirnih nacionalnih podatkov Prijavne deklaracije tovarniških kompleksov za proizvodnjo, predelavo ali porabo kemikalij iz Seznama 2 Izjave o pretekli proizvodnji kemikalij iz Seznama 2 za namene kemičnega orožja Obveščanje držav pogodbenic B. PREVERJANJE Splošno Cilji inšpekcije Začetne inšpekcije Inšpekcije Inšpekcijski postopki Obvestilo o inšpekciji C. PRENOSI V DRŽAVE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE VIII. DEL: DEJAVNOSTI, KI NISO PREPOVEDANE S TO KONVENCIJO V SKLADU S 6. ČLENOM: REŽIM ZA KEMIKALIJE IZ SEZNAMA 3 TER OBJEKTE IN TEHNOLOŠKO OPREMO, POVEZANE S TEMI KEMIKALIJAMI A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije zbirnih nacionalnih podatkov Prijavne deklaracije kompleksov za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 3 Izjave o pretekli proizvodnji kemikalij iz Seznama 3 za namene kemičnega orožja Obveščanje držav pogodbenic B. PREVERJANJE Splošno Cilji inšpekcije Inšpekcijski postopki Obvestilo o inšpekciji C. PRENOSI V DRŽAVE POGODBENICE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE IX. DEL: DEJAVNOSTI, KI NISO PREPOVEDANE S TO KONVENCIJO V SKLADU S 6. ČLENOM: REŽIM ZA DRUGE OBJEKTE KEMIJSKE PROIZVODNJE A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Seznam drugih objektov in tehnološke opreme kemijske proizvodnje Pomoč Tehničnega sekretariata Obveščanje držav pogodbenic B. PREVERJANJE Splošno Cilji inšpekcije Inšpekcijski postopki Obvestila o inšpekciji C. IZVAJANJE IN PREGLED POGLAVJA B Izvajanje Pregled X. DEL: PREVERITVENE INŠPEKCIJE NA PODLAGI 9. ČLENA A. IMENOVANJE IN IZBIRANJE INŠPEKTORJEV IN INŠPEKCIJSKIH ASISTENTOV B. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Obvestila Vstop na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice Nadomestna določitev dokončne meje območja Preverjanje lokacije Zavarovanje kraja pregleda in nadzorovanje izhoda Predinšpekcijsko obveščanje in inšpekcijski načrt Dejavnosti v mejah območja C. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJ Splošna pravila Nadzorovani dostop Opazovalec Trajanje inšpekcije D. POINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Odhod Poročila XI. DEL: PREISKAVE V PRIMERIH DOMNEVNE UPORABE KEMIČNEGA OROŽJA A. SPLOŠNO B. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Zahtevek za preiskavo Obvestila Določitev Napotitev inšpekcijske skupine Obveščanja C. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJ Dostop Vzorčenje Razširitev kraja inšpekcije Podaljšanje inšpekcije Razgovori D. POROČILA Postopki Vsebina E. DRŽAVE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE 1. “Odobrena oprema” pomeni naprave in inštrumente, potrebne za izvajanje nalog inšpekcijske skupine, ki jih je potrdil Tehnični sekretariat v skladu s predpisi, ki jih je pripravil Tehnični sekretariat na podlagi 27. odstavka II. dela te priloge. Taka oprema se lahko nanaša tudi na pisarniške potrebščine ali na sredstva za snemanje, ki jih uporablja inšpekcijska skupina. 2. “Zgradba”, kot je navedena v opredelitvi pojma objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v 2. členu, vključuje posebne in standardne zgradbe. (a) “Posebna zgradba” pomeni: (i) vsak zgrajen objekt, vključno s podzemnimi objekti, v katerih je posebna oprema v postroju za proizvodnjo ali polnjenje; (ii) vsak zgrajen objekt, vključno s podzemnimi objekti, ki se po svojih posebnih lastnostih loči od zgradb, ki se navadno uporabljajo za kemijsko proizvodnjo ali polnjenje, ki ni prepovedano s to konvencijo. (b) “Standardna zgradba” pomeni vsak zgrajen objekt, vključno s podzemnimi objekti, ki je zgrajen po prevladujočih industrijskih standardih za objekte, v katerih se ne proizvajajo kemikalije, navedene v točki (i) pododstavka (a) 8. odstavka 2. člena, ali jedke kemikalije. 3. “Preveritvena inšpekcija” pomeni inšpekcijo katerega koli objekta in tehnološke opreme ali lokacije na ozemlju ali na katerem koli drugem kraju v pristojnosti ali pod nadzorom države pogodbenice, ki jo zahteva druga država pogodbenica na podlagi odstavkov 8 do 25 9. člena. 4. “Posamezna organska kemikalija” pomeni katero koli kemikalijo, ki spada v razred kemičnih spojin, sestavljenih iz vseh ogljikovih spojin, razen oksidov, sulfidov in kovinskih karbonatov, ki jo je mogoče opredeliti s kemijskim imenom, strukturno formulo, če je znana, in z registrsko številko CAS, če ji je dodeljena. 5. “Oprema”, kot je navedena v opredelitvi pojma objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v 2. členu, vključuje posebno in standardno opremo. (a) “Posebna oprema” pomeni: (i) glavno proizvodno linijo, vključno s katerim koli reaktorjem ali opremo za sintezo, ločevanje ali prečiščevanje, vsako opremo, ki se uporablja neposredno za prenos toplote na končni tehnološki stopnji, kot na primer v reaktorjih ali pri ločevanju izdelka, in vsako drugo opremo, ki je bila v stiku s kakršno koli kemikalijo, navedeno v točki (i) pododstavka (a) 8. odstavka 2. člena, ali bi bila v stiku s tako kemikalijo, če bi objekt obratoval; (ii) katere koli stroje za polnjenje kemičnega orožja; (iii) kakršno koli drugo opremo, posebej zasnovano, zgrajeno ali postavljeno za obratovanje objekta kot objekta za proizvodnjo kemičnega orožja, ne pa objekta in tehnološke opreme, zgrajene v skladu s prevladujočimi industrijskimi standardi za objekte, v katerih se ne proizvajajo kemikalije, navedene v točki (i) pododstavka (a) 8. odstavka 2. člena, ali jedke kemikalije, kot na primer: opremo, izdelano iz zlitin z veliko vsebnostjo niklja ali drugega materiala, ki je posebej odporen proti koroziji; posebno opremo za nadzor in opremo za ravnanje z odpadki, prečiščevanje zraka ali prečiščevanje topil, posebne zaprte posode in varnostne obloge; nestandardno laboratorijsko opremo, ki se uporablja pri analizi strupenih kemikalij za namene kemičnega orožja; posebej izdelane procesnokrmilne plošče ali namenske nadomestne dele za posebno opremo. (b) “Standardna oprema” pomeni: (i) proizvodno opremo, ki se splošno uporablja v kemijski industriji in ni vključena med vrste posebne opreme; (ii) drugo opremo, ki se običajno uporablja v kemijski industriji kot, so: protipožarna oprema; varovalno in varnostno/zaščitna oprema za nadzorovanje; medicinski objekti; laboratorijski objekti ali komunikacijska oprema. 6. “Objekt” v smislu 6. člena pomeni kateri koli industrijski kompleks, kot so opredeljeni v nadaljevanju (“tovarniški kompleks”, “obrat” in “enota”). (a) “Tovarniški kompleks” (tovarna) pomeni prostorsko povezavo enega ali več obratov ne glede na njihove vmesne ravni upravljanja, ki so pod enim operativnim nadzorom in vključujejo skupno infrastrukturo, kot so: (i) uprava in drugi uradi; (ii) delavnice za popravilo in vzdrževanje; (iii) zdravstveni center; (iv) pomožna infrastruktura; (v) osrednji laboratorij za analizo; (vi) laboratoriji za raziskave in razvoj; (vii) osrednje območje za prečiščevanje izpustov in odpadkov in (viii) skladišča. (b) “Obrat” (proizvodni objekt, delavnica) pomeni relativno samostojno območje, objekt ali zgradbo, ki jo sestavlja ena ali več enot s pomožno ali pripadajočo infrastrukturo, kot so: (i) majhen upravni oddelek; (ii) območje za skladiščenje, ravnanje s surovinami in izdelki; (iii) območje za ravnanje z izpusti in odpadki oziroma njihovo prečiščevanje; (iv) laboratorij za kontrolo/analizo; (v) služba prve pomoči ali soroden zdravstveni oddelek; in (vi) evidence, povezane s pretokom deklariranih kemikalij oziroma njihovih surovin ali iz njih izdelanih kemičnih izdelkov po kompleksu in z njega. (c) “Enota” (proizvodna enota, predelovalna enota) pomeni kombinacijo tistih delov opreme, vključno s posodami in razporedom posod, potrebnih za proizvodnjo, predelovanje ali porabo kemikalije. 7. “Sporazum o objektu” pomeni sporazum ali dogovor med državo pogodbenico in Organizacijo v zvezi z določenim objektom, ki se preverja na kraju samem na podlagi 4., 5. in 6. člena. 8. “Država gostiteljica” pomeni državo, na katere ozemlju so objekti, ali območja druge države, ki je pogodbenica te konvencije, ki se pregledujejo na podlagi te konvencije. 9. “Spremstvo v državi” pomeni posameznike, ki jih, če je primerno, določi država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, oziroma v danem primeru država gostiteljica, da spremljajo inšpekcijsko skupino in ji pomagajo med njenim bivanjem v državi. 10. “Čas bivanja v državi” pomeni obdobje od prihoda inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod do njenega odhoda iz države na vstopnem mejnem prehodu. 11. “Začetna inšpekcija” pomeni prvo inšpekcijo objektov na kraju samem, da se preverijo prijavne deklaracije, predložene na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena in te priloge. 12. “Država, v kateri se opravlja inšpekcija” pomeni državo pogodbenico, na katere ozemlju ali katerem koli kraju v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom poteka inšpekcija na podlagi te konvencije, ali državo pogodbenico, v katere objektu ali območju na ozemlju države gostiteljice se opravlja taka inšpekcija; vendar pa ne vključuje države pogodbenice, navedene v 21. odstavku II. dela te priloge. 13. “Inšpekcijski asistent” pomeni posameznika, ki ga, kot je določeno v poglavju A II. dela te priloge, imenuje Tehnični sekretariat za pomoč inšpektorjem pri inšpekciji ali obisku, kot so zdravstveno, varnostno in upravno osebje ter tolmači. 14. “Inšpekcijski nalog” pomeni navodila, ki jih izda generalni direktor inšpekcijski skupini za izvedbo posebej določene inšpekcije. 15. “Inšpekcijski priročnik” pomeni zbir dodatnih postopkov za izvedbo inšpekcij, ki jih je pripravil Tehnični sekretariat. 16. “Kraj inšpekcije” pomeni vsak objekt ali območje, na katerem se opravlja inšpekcija in ki je podrobno opredeljen v ustreznem sporazumu o objektu ali v zahtevku za inšpekcijo ali inšpekcijskem nalogu ali v zahtevku za inšpekcijo, dopolnjenem z nadomestno ali dokončno mejo območja. 17. “Inšpekcijska skupina” pomeni skupino inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, ki jim generalni direktor naloži izvedbo določene inšpekcije. 18. “Inšpektor” pomeni posameznika, ki ga v skladu s postopki, določenimi v poglavju A II. dela te priloge, imenuje Tehnični sekretariat, da opravi inšpekcijo ali obisk v skladu s to konvencijo. 19. “Vzorčni sporazum” pomeni dokument, ki podrobno določa splošno obliko in vsebino sporazuma, sklenjenega med državo pogodbenico in Organizacijo za izpolnjevanje določb preverjanja, kot jih navaja ta priloga. 20. “Opazovalec” pomeni predstavnika države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, ali tretje države pogodbenice, da opazuje preveritveno inšpekcijo. 21. “Meja območja” pomeni pri preveritveni inšpekciji zunanjo mejo kraja inšpekcije, določeno bodisi z geografskimi koordinatami ali z opisom na zemljevidu. (a) “Zahtevana meja območja” pomeni mejo območja kraja inšpekcije, kot je določena v skladu z 8. odstavkom X. dela te priloge. (b) “Nadomestna meja območja” pomeni mejo območja kraja inšpekcije, kot jo določa država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, namesto zahtevane meje območja; biti mora v skladu z zahtevami 17. odstavka X. dela te priloge. (c) “Dokončna meja območja” pomeni v skladu z odstavki 16 do 21 X. dela te priloge mejo območja kraja inšpekcije, kot je dogovorjeno v pogajanjih med inšpekcijsko skupino in državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija. (d) “Prijavljena meja območja” pomeni zunanjo mejo objekta, prijavljeno v skladu s 3., 4., 5. in 6. členom. 22. “Čas trajanja inšpekcije” pomeni za namene 9. člena obdobje od zagotovitve dostopa inšpekcijski skupini na kraj inšpekcije do njenega odhoda s kraja inšpekcije, v kar pa ni vštet čas, porabljen za obveščanje pred preverjanjem in poročanje po njem. 23. “Čas trajanja inšpekcije” pomeni za namene 4., 5. in 6. člena obdobje od prihoda inšpekcijske skupine na kraj inšpekcije do njenega odhoda s kraja inšpekcije, v kar pa ni vštet čas za obveščanje pred preverjanjem in poročanje po njem. 24. “Vstopni mejni prehod/izstopni mejni prehod” pomeni mesto, določeno za prihod inšpekcijskih skupin za izvajanje inšpekcij na podlagi te konvencije v državo ali za njihov odhod po dokončanju njihove naloge. 25. “Država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo” pomeni državo pogodbenico, ki je zahtevala preveritveno inšpekcijo na podlagi 9. člena. 26. “Tona” pomeni tono po metrskem sistemu, t. j. 1000 kg. 1. Najkasneje 30 dni po začetku veljavnosti te konvencije Tehnični sekretariat pisno sporoči vsem državam pogodbenicam imena, državljanstva in položaj inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, predlaganih za imenovanje, ter opis njihove izobrazbe in strokovnih izkušenj. 2. Vsaka država pogodbenica nemudoma potrdi prejem seznama inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, predlaganih za imenovanje, ki ji je bil sporočen. Država pogodbenica Tehnični sekretariat pisno obvesti o sprejetju vsakega inšpektorja in inšpekcijskega asistenta najkasneje 30 dni po potrditvi prejema seznama. Za vsakega inšpektorja in inšpekcijskega asistenta, ki je vključen v seznam, se šteje, da je imenovan, razen če država pogodbenica najkasneje 30 dni po potrditvi prejema seznama pisno ne izjavi, da ga ne sprejema. Država pogodbenica lahko navede tudi razlog za nasprotovanje. Če predlagani inšpektor ali inšpekcijski asistent ni bil sprejet, ne sme opravljati preverjanja ali sodelovati pri njem na ozemlju ali katerem koli drugem kraju v pristojnosti ali pod nadzorom države pogodbenice, ki je izjavila, da ga ne sprejema. Tehnični sekretariat po potrebi predloži nadaljnje dodatne predloge k prvotnemu seznamu. 3. Preverjanje po tej konvenciji opravljajo le imenovani inšpektorji in inšpekcijski asistenti. 4. Po pogojih določb iz 5. odstavka ima država pogodbenica v vsakem trenutku pravico nasprotovati inšpektorju ali inšpekcijskemu asistentu, ki je že imenovan. Svoje nasprotovanje pisno sporoči Tehničnemu sekretariatu in lahko navede tudi razlog za nasprotovanje. Tako izraženo nasprotovanje začne veljati 30 dni po tem, ko ga prejme Tehnični sekretariat. Tehnični sekretariat takoj obvesti prizadeto državo pogodbenico o umiku imenovanja inšpektorja ali inšpekcijskega asistenta. 5. Država pogodbenica, ki je bila obveščena o inšpekciji, ne sme poskušati odstraniti iz inšpekcijske skupine za to inšpekcijo nobenega izmed imenovanih inšpektorjev ali inšpekcijskih asistentov, navedenih v seznamu inšpekcijske skupine. 6. Število inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, ki jih je država pogodbenica sprejela in so bili zanjo imenovani, mora biti dovolj veliko, da omogoča razpoložljivost in kroženje primernega števila inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov. 7. Če po mnenju generalnega direktorja nesprejetje predlaganih inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov ovira imenovanje zadostnega števila inšpektorjev ali inšpekcijskih asistentov ali drugače preprečuje uspešno izpolnjevanje nalog Tehničnega sekretariata, generalni direktor predloži zadevo Izvršnemu svetu. 8. Kadar so potrebne ali zahtevane spremembe in dopolnitve omenjenih seznamov inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, morajo biti nadomestni inšpektorji in inšpekcijski asistenti imenovani na enak način, kot je določen za začetni seznam. 9. Člani inšpekcijske skupine, ki opravljajo inšpekcijo na objektih in tehnološki opremi ene države pogodbenice, ki so na ozemlju druge države pogodbenice, morajo biti imenovani v skladu s postopki, določenimi v tej prilogi, in ki veljajo tako za državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, kot za državo pogodbenico gostiteljico. 10. Vsaka država pogodbenica najkasneje 30 dni po potrditvi prejema seznama inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov ali njegovih sprememb priskrbi vizume za večkratni vstop/izstop in/ali tranzit in druge take listine, ki omogočajo vsakemu inšpektorju ali inšpekcijskemu asistentu vstop in zadrževanje na ozemlju te države pogodbenice z namenom izvajanja inšpekcijskih dejavnosti. Te listine morajo biti veljavne najmanj dve leti po izročitvi Tehničnemu sekretariatu. 11. Za učinkovito izvajanje njihovih nalog inšpektorji in inšpekcijski asistenti uživajo privilegije in imunitete, navedene v pododstavkih (a) do (i). Privilegiji in imunitete se podelijo članom inšpekcijske skupine za izvajanje te konvencije in ne za osebne koristi posameznikov. Takšni privilegiji in imunitete so jim podeljeni za ves čas od prihoda na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice in odhoda s tega ozemlja kakor tudi kasneje v zvezi z dejanji, ki so bila že prej opravljena pri izvajanju njihovih uradnih nalog. (a) Članom inšpekcijske skupine je priznana nedotakljivost, ki jo uživajo diplomatski predstavniki na podlagi 29. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961. (b) Stanovanjskim in pisarniškim prostorom, v katerih živi in dela inšpekcijska skupina, ki opravlja inšpekcijske dejavnosti na podlagi te konvencije, sta priznani nedotakljivost in varstvo, ki se priznavata prostorom diplomatskih predstavnikov na podlagi 1. odstavka 30. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. (c) Dokumentacija in korespondenca skupaj z zapisi inšpekcijske skupine uživajo nedotakljivost kot velja za dokumentacijo in korespondenco diplomatskih predstavnikov na podlagi 2. odstavka 30. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Inšpekcijska skupina ima pravico uporabljati šifre za komuniciranje s Tehničnim sekretariatom. (d) Vzorci in odobrena oprema, ki jo nosijo s seboj člani inšpekcijske skupine, so nedotakljivi na podlagi določb, ki jih vsebuje ta konvencija, in oproščeni plačila vseh carinskih dajatev. Nevarne vzorce je treba prevažati v skladu z ustreznimi predpisi. (e) Članom inšpekcijske skupine je priznana imuniteta, dodeljena diplomatskim predstavnikom na podlagi 1., 2. in 3. odstavka 31. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. (f) Člani inšpekcijske skupine, ki izvajajo predpisane dejavnosti na podlagi te konvencije, so oproščeni plačila dajatev in davkov, kot to velja za diplomatske predstavnike na podlagi 34. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. (g) Članom inšpekcijske skupine je dovoljeno prinesti brez plačila carinskih dajatev ali s tem povezanih stroškov na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države pogodbenice gostiteljice predmete za osebno uporabo z izjemo predmetov, za katere je izvoz ali uvoz prepovedan ali pa zanj veljajo predpisi o karanteni. (h) Člani inšpekcijske skupine uživajo enake valutne in menjalne ugodnosti, kot jih imajo predstavniki tujih vlad na začasnih uradnih misijah. (i) Člani inšpekcijske skupine se zaradi osebnega dobička ne smejo ukvarjati z nobeno strokovno ali gospodarsko dejavnostjo na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice. 12. Pri prehodu čez ozemlje držav pogodbenic,v katerih se ne opravlja inšpekcija, so članom inšpekcijske skupine priznani privilegiji in imunitete, ki jih uživajo diplomatski predstavniki na podlagi 1. odstavka 40. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Za dokumentacijo in korespondenco skupaj z evidencami ter vzorci in odobreno opremo, ki jo nosijo s seboj, veljajo privilegiji in imunitete, določeni v pododstavkih (c) in (d) 11. odstavka. 13. Ne glede na svoje privilegije in imunitete so člani inšpekcijske skupine dolžni spoštovati zakone in predpise države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice in se, kolikor je to skladno z inšpekcijskim nalogom, ne smejo vmešavati v notranje zadeve te države. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ali država pogodbenica gostiteljica meni, da je prišlo do zlorabe privilegijev in imunitet, navedenih v tej prilogi, se morata država pogodbenica in generalni direktor posvetovati, da ugotovita, ali je do take zlorabe res prišlo, in če tako ugotovita, da preprečita ponovitev take zlorabe. 14. Generalni direktor se lahko odreče sodni imuniteti za člane inšpekcijske skupine, kadar meni, da bi imuniteta ovirala pot pravice, in ko se ji je mogoče odreči brez škode za izvajanje določb te konvencije. Odrek mora biti vedno izrecen. 15. Opazovalcem so priznani enaki privilegiji in imunitete, kot jih uživajo inšpektorji na podlagi tega poglavja, z izjemo tistih iz pododstavka (d) 11. odstavka. 16. Vsaka država pogodbenica določi vstopne mejne prehode in dostavi zahtevane informacije Tehničnemu sekretariatu najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati. Vstopni mejni prehodi morajo biti takšni, da lahko inšpekcijska skupina pride do vsakega kraja inšpekcije v 12 urah z najmanj enega vstopnega mejnega prehoda. Mesta vstopnih mejnih prehodov Tehnični sekretariat sporoči vsem državam pogodbenicam. 17. Vsaka država pogodbenica lahko spremeni vstopne mejne prehode, tako da o spremembi obvesti Tehnični sekretariat. Spremembe začnejo veljati 30 dni po tem, ko Tehnični sekretariat dobi takšno obvestilo, da lahko ustrezno obvesti vse države pogodbenice. 18. Če Tehnični sekretariat meni, da vstopnih mejnih prehodov za pravočasno izvedbo inšpekcije ni dovolj ali da bi spremembe vstopnih mejnih prehodov, ki jih predlaga država pogodbenica, ovirale tako pravočasno opravljanje inšpekcij, se posvetuje z zadevno državo pogodbenico, da problem reši. 19. Kadar so objekti ali območja države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, na ozemlju države pogodbenice gostiteljice ali kadar je za dostop z vstopnega mejnega prehoda do objektov ali območij, kjer se inšpekcija opravlja, treba iti čez ozemlje druge države pogodbenice, država pogodbenica, kjer se opravlja inšpekcija, uveljavlja pravice in izpolnjuje obveznosti, povezane s takimi inšpekcijami, v skladu s to prilogo. Država pogodbenica gostiteljica pomaga pri inšpekciji takih objektov ali območij in poskrbi za potrebno podporo, da omogoči inšpekcijski skupini opraviti njene naloge hitro in učinkovito. Države pogodbenice, čez katerih ozemlje je potreben prehod za inšpekcijo objektov ali območij države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, pomagajo pri takem prehodu. 20. Kadar so objekti ali območja države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije, ukrene država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, vse potrebno, da zagotovi, da se lahko inšpekcije takih objektov ali območij opravijo v skladu z določbami te priloge. Država pogodbenica, ki ima enega ali več objektov ali območij na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije, ukrene vse potrebno, da zagotovi, da država gostiteljica sprejme inšpektorje in inšpekcijske asistente, imenovane za to državo pogodbenico. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne more zagotoviti dostopa, mora dokazati, da je ukrenila vse potrebno za zagotovitev dostopa. 21. Kadar so objekti ali območja, predvideni za inšpekcijo, sicer na ozemlju države pogodbenice, vendar v kraju, ki je v pristojnosti ali pod nadzorom države, ki ni pogodbenica te konvencije, ukrene država pogodbenica vse potrebno, kar bi bilo sicer zahtevano od države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, in države pogodbenice gostiteljice, da zagotovi, da se lahko inšpekcije takšnih objektov ali območij opravijo v skladu z določbami te priloge. Če država pogodbenica ne more zagotoviti dostopa do teh objektov ali območij, mora dokazati, da je ukrenila vse potrebno za zagotovitev dostopa. Ta odstavek pa ne velja, kadar so objekti ali območja, predvideni za inšpekcijo, objekti ali območja države pogodbenice. 22. Za inšpekcije na podlagi 9. člena in za druge inšpekcije, ko pravočasno potovanje ni možno z uporabo rednih prevoznih sredstev, inšpekcijska skupina morda potrebuje letala, ki jih ima ali jih zakupi Tehnični sekretariat. Vsaka država pogodbenica najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, obvesti Tehnični sekretariat o številki stalnega diplomatskega dovoljenja za letala zunaj voznega reda, ki prevažajo inšpekcijske skupine in opremo, potrebno za inšpekcijo, na ozemlje kraja inšpekcije in z njega. Smeri letenja do določenega vstopnega prehoda in z njega potekajo po ustaljenih mednarodnih zračnih poteh, dogovorjenih med državami pogodbenicami in Tehničnim sekretariatom kot podlaga za stalno diplomatsko dovoljenje. 23. Kadar se uporabljajo letala zunaj voznega reda, Tehnični sekretariat prek državnega organa dostavi državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, načrt poleta za polet letala od zadnjega letališča pred vstopom v zračni prostor države, v kateri je kraj inšpekcije, do vstopnega mejnega prehoda najmanj šest ur pred načrtovanim odhodom letala s tega letališča. Tak načrt je treba prijaviti v skladu s postopki Mednarodne organizacije civilnega letalstva, ki veljajo za civilna letala. Za lastne in zakupljene polete Tehnični sekretariat v rubriki za opombe vsakega načrta poleta vpiše številko stalnega diplomatskega dovoljenja in ustrezno označbo, da je to inšpekcijsko letalo. 24. Najmanj tri ure pred napovedanim odhodom inšpekcijske skupine z zadnjega letališča pred vstopom v zračni prostor države, kjer bo potekala inšpekcija država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ali država pogodbenica gostiteljica zagotovi, da je načrt poleta prijavljen v skladu s 23. odstavkom in odobren tako, da lahko inšpekcijska skupina prispe na vstopni mejni prehod do predvidenega časa prihoda. 25. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, poskrbi za parkiranje, varnostno zaščito, servisiranje in gorivo, kot to zahteva Tehnični sekretariat za letala inšpekcijske skupine na vstopnem mejnem prehodu, kadar ima Tehnični sekretariat taka letala v lasti ali zakupu. Takim letalom ni treba plačati pristajalnih in vzletnih taks in podobnih dajatev. Tehnični sekretariat krije stroške goriva, varnostne zaščite in servisiranja. 26. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, poskrbi oziroma uredi ugodnosti, ki jih potrebuje inšpekcijska skupina, kot so komunikacijska sredstva, tolmačenje, kolikor je potrebno za opravljanje razgovorov in drugih nalog, prevoz, delovni prostor, nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba. V zvezi s tem Organizacija povrne državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, take stroške, ki so nastali z delom inšpekcijske skupine. 27. Ob upoštevanju 29. odstavka država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne sme omejevati inšpekcijske skupine pri prinašanju na kraj inšpekcije opreme, odobrene v skladu z 28. odstavkom, ki jo je Tehnični sekretariat določil kot potrebno za izpolnitev inšpekcijskih zahtev. Tehnični skretariat pripravi in po potrebi dopolni seznam odobrene opreme, ki je morda potrebna za prej navedene namene, in predpise o taki opremi v skladu s to prilogo. Pri določanju seznama odobrene opreme in teh predpisov Tehnični sekretariat zagotovi, da so popolnoma upoštevani varnostni vidiki za vse vrste objektov, pri katerih se bo taka oprema verjetno uporabljala. Seznam odobrene opreme obravnava in odobri Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 28. Oprema je pod skrbništvom Tehničnega sekretariata in Tehnični sekretariat jo določa, umerja in odobrava. Kolikor je to mogoče, Tehnični sekretariat izbere tako opremo, ki je posebej namenjena za posebno vrsto zahtevane inšpekcije. Določeno in odobreno opremo je treba posebej zaščititi pred nepooblaščenim spreminjanjem. 29. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico pregledati opremo v prisotnosti članov inšpekcijske skupine na vstopnem mejnem prehodu, t.j. preveriti istovetnost opreme, prinesene na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice ali odnesene s tega ozemlja, kar pa ne sme vplivati na predpisane časovne okvire. Za lažje preverjanje istovetnosti Tehnični sekretariat priloži listine in pripomočke za overovitev namembnosti in odobritve opreme. Pregled opreme mora dati tudi zadovoljiva zagotovila državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, da oprema ustreza opisu odobrene opreme za določeno vrsto inšpekcije. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, lahko izključi opremo, ki ne ustreza temu opisu, ali opremo brez prej omenjenih overovitvenih listin in pripomočkov. Postopke za pregled opreme obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 30. Kadar je po mnenju inšpekcijske skupine treba uporabiti opremo, ki je na voljo na kraju samem in ne pripada Tehničnemu sekretariatu, ter zaprosi državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, da skupini omogoči uporabo take opreme, je država pogodbenica dolžna ugoditi temu zaprosilu, kolikor je to v njeni moči. 31. Generalni direktor obvesti državo pogodbenico pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod in kadar je tako določeno v predpisanih rokih, o njenem namenu, da opravi inšpekcijo. 32. Obvestila, ki jih posreduje generalni direktor, vključujejo: (a) vrsto inšpekcije; (b) vstopni mejni prehod; (c) datum in predvideni čas prihoda na vstopni mejni prehod; (d) prevozna sredstva za prihod na vstopni mejni prehod; (e) kraj, kjer bo opravljena inšpekcija; (f) imena inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov; (g) po potrebi dovoljenje za posebne polete. 33. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, potrdi prejem obvestila Tehničnega sekretariata o namenu, da se opravi inšpekcija, najkasneje eno uro po prejemu takega obvestila. 34. Pri inšpekciji objekta države pogodbenice, ki je na ozemlju druge države pogodbenice, morata biti obe državi pogodbenici sočasno obveščeni v skladu z 31. in 32. odstavkom. 35. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ali država pogodbenica gostiteljica, ki je bila obveščena o prihodu inšpekcijske skupine, ji zagotovi takojšen vstop na ozemlje in s pomočjo spremstva v državi ali z drugimi sredstvi naredi vse, kar je v njeni moči, da zagotovi varno pot za inšpekcijsko skupino in njeno opremo ter potrebščine od vstopnega mejnega prehoda do kraja oziroma krajev inšpekcije in do izstopnega mejnega prehoda. 36. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ali država pogodbenica gostiteljica po potrebi pomaga inšpekcijski skupini, da pride na kraj inšpekcije najkasneje v 12 urah po prihodu na vstopni mejni prehod. 37. Ob prihodu na kraj inšpekcije in pred začetkom inšpekcije inšpekcijsko skupino predstavniki objekta s pomočjo zemljevidov in druge potrebne dokumentacije seznanijo z objektom, dejavnostmi, ki se tam izvajajo, varnostnimi ukrepi ter upravno in logistično ureditvijo, potrebno za inšpekcijo. Čas, porabljen za obveščanje, je omejen na najmanjši potrebni čas in v nobenem primeru ne sme biti daljši od treh ur. 38. Člani inšpekcijske skupine opravljajo svoje naloge v skladu z določbami te konvencije in po pravilih, ki jih določi generalni direktor, ter sporazumih o objektih, sklenjenih med državami pogodbenicami in Organizacijo. 39.Inšpekcijska skupina se strogo ravna po inšpekcijskem nalogu, ki ga je izdal generalni direktor. Vzdrži se dejavnosti, ki presegajo ta nalog. 40. Dejavnosti inšpekcijske skupine so organizirane tako, da zagotavljajo pravočasovno in učinkovito opravljanje njenih nalog in povzročajo čim manj neprijetnosti državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, ali državi gostiteljici in čim manj motijo objekt ali območje, ki ga pregledujejo. Inšpekcijska skupina se izogiba nepotrebnemu oviranju in povzročanju zastojev pri delovanju objekta in vplivanju na njegovo varnost. Inšpekcijska skupina zlasti ne sme voditi obratovanja nobenega objekta. Če inšpektorji menijo, da je za izpolnitev njihovega naloga potrebno posebno obratovanje objekta, zahtevajo od imenovanega predstavnika pregledovanega objekta, da tako obratovanje izvede. Predstavnik pregledovanega objekta izpolni zahtevo, kolikor je to le mogoče. 41. Pri izpolnjevanju dolžnosti na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice, člane inšpekcijske skupine, če to zahteva država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, spremljajo predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, vendar to inšpekcijske skupine ne sme zadrževati ali drugače ovirati pri opravljanju njenih nalog. 42. Tehnični sekretariat izdela podrobne postopke za opravljanje inšpekcij in jih vključi v inšpekcijski priročnik, pri tem pa upošteva smernice, ki jih obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 43. Pri izvajanju svojih dejavnosti inšpektorji in inšpekcijski asistenti spoštujejo varnostne predpise, določene na kraju inšpekcije, vključno s predpisi za zaščito nadzorovanega okolja znotraj objekta in predpisi za osebno varnost. Za izpolnjevanje teh zahtev Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena obravnava in sprejme ustrezne podrobne postopke. 44. Inšpektorji imajo ves čas bivanja v državi pravico komunicirati s sedežem Tehničnega sekretarita. V ta namen lahko uporabljajo svojo lastno pravilno potrjeno odobreno opremo in lahko zaprosijo, da jim država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ali država pogodbenica gostiteljica zagotovi dostop do drugih telekomunikacij. Inšpekcijska skupina ima pravico uporabljati svoj lastni dvosmerni sistem radijskih zvez med osebjem, ki nadzoruje mejo območja, in drugimi člani inšpekcijske skupine. 45. Inšpekcijska skupina ima v skladu z ustreznimi členi in prilogami te konvencije ter sporazumi o objektih in postopkih, ki so določeni v inšpekcijskem priročniku, pravico do neoviranega dostopa do kraja inšpekcije. Predmete, ki jih je treba pregledati, bodo izbrali inšpektorji. 46. Inšpektorji se imajo pravico pogovoriti s komer koli od osebja v objektu v prisotnosti predstavnikov države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, da ugotovijo ustrezna dejstva. Inšpektorji lahko zahtevajo le informacije in podatke, ki so potrebni za opravljanje inšpekcije, in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, jim mora take informacije dati. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico ugovarjati vprašanjem, postavljenim osebju v objektu, če meni, da ta vprašanja za inšpekcijo niso pomembna. Če se vodja inšpekcijske skupine ne strinja in trdi, da so pomembna, se vprašanja predložijo državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, v pisni obliki, da nanje odogovori. Inšpekcijska skupina lahko posebej navede vsako zavrnitev dovoljenja za pogovore, dovoljenje, da bi bilo na vprašanja odgovorjeno ter vsa dana pojasnila, in sicer v tistem delu inšpekcijskega poročila, ki obravnava sodelovanje z državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija. 47. Inšpektorji imajo pravico pregledati dokumentacijo in zapise, za katere menijo, da so pomembni za izvajanje njihove naloge. 48. Inšpektorji imajo pravico, da na njihovo zahtevo predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali pregledovanega objekta fotografirajo. Na voljo mora biti možnost za takojšnje razvijanje fotografij. Inšpekcijska skupina ugotovi, ali fotografije ustrezajo zahtevanim, in če ne, je treba ponovno fotografirati. Inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, obdržita vsaka po eno kopijo vsake fotografije. 49. Predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, imajo pravico opazovati vse dejavnosti preverjanja, ki jih opravlja inšpekcijska skupina. 50. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, dobi na svojo zahtevo kopije informacij in podatkov, ki jih je o njenem objektu ali njenih objektih zbral Tehnični sekretariat. 51. Inšpektorji imajo pravico zahtevati pojasnila v zvezi z dvoumnostmi, ki se pojavijo med inšpekcijo. Takšne zahteve se nemudoma posredujejo prek predstavnika države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija. Predstavnik države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi inšpekcijski skupini že med inšpekcijo taka pojasnila, kot so potrebna za odpravo dvoumnosti. Če se vprašanja v zvezi z objektom ali zgradbo na kraju inšpekcije ne rešijo, se objekt ali zgradba, če se tako zahteva, fotografirata z namenom, da se razjasnita njuna narava in funkcija. Če dvoumnosti ni mogoče odpraviti med inšpekcijo, inšpektorji takoj obvestijo Tehnični sekretariat. Inšpektorji vključijo v inšpekcijsko poročilo vsako tako nerešeno vprašanje, ustrezna pojasnila in en izvod vsake posnete fotografije. 52. Predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali pregledovanega objekta jemljejo vzorce na zahtevo inšpekcijske skupine v prisotnosti inšpektorjev. Če je tako vnaprej dogovorjeno s predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali pregledovanega objekta, lahko inšpekcijska skupina sama jemlje vzorce. 53. Kjer je to mogoče, se vzorci analizirajo na kraju samem. Inšpekcijska skupina ima pravico analizirati vzorce na kraju samem z odobreno opremo, ki jo je prinesla s seboj. Na zahtevo inšpekcijske skupine država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, v skladu z dogovorjenimi postopki zagotovi pomoč za analizo vzorcev na kraju samem. Druga možnost pa je, da lahko inšpekcijska skupina zahteva, da se ustrezne analize na kraju samem opravijo v njeni prisotnosti. 54. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico zadržati dele vseh vzetih vzorcev ali vzeti enake vzorce in prisostvovati analizi vzorcev na kraju samem. 55. Če se zdi inšpekcijski skupini to potrebno, prenese vzorce za analizo na drugem kraju v laboratorije, ki jih določi Organizacija. 56. Generalni direktor je prvi odgovoren za varnost, nedotakljivost in ohranitev vzorcev in mora zagotoviti, da je zavarovana zaupnost vzorcev, prenesenih za analizo na drugem kraju. Generalni direktor to doseže v skladu s postopki, ki jih za vključitev v inšpekcijski priročnik obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. Generalni direktor v ta namen: (a) vzpostavi strog režim, ki ureja zbiranje vzorcev, ravnanje z njimi, njihov prevoz in analizo; (b) potrdi laboratorije, pooblaščene za opravljanje različnih vrst analiz; (c) nadzira standardizacijo opreme in postopkov v teh pooblaščenih laboratorijih, prenosne opreme in postopke za analizo in spremlja izvajanje kontrole kakovosti in splošne standarde, povezane s potrditvijo teh laboratorijev, prenosne opreme in postopkov in (d) izmed pooblaščenih laboratorijev izbere tiste, ki opravljajo analitične in druge naloge v zvezi s posebnimi preiskavami. 57. Kadar je treba opraviti analizo na drugem kraju, je treba vzorce analizirati v najmanj dveh pooblaščenih laboratorijih. Tehnični sekretariat zagotovi hitro obdelavo rezultatov analize. Za vzorce je odgovoren Tehnični sekretariat in vse neuporabljene vzorce ali ostanke vzorcev je treba vrniti Tehničnemu sekretariatu. 58. Tehnični sekretariat zbere rezultate laboratorijskih analiz vzorcev, ki so pomembni za skladnost s to konvencijo, in jih vključi v končno inšpekcijsko poročilo. Tehnični sekretariat vključi v poročilo podrobne informacije o opremi in metodologiji, ki so jo uporabili pooblaščeni laboratoriji. 59. Čas trajanja inšpekcije se lahko podaljša v dogovoru s predstavnikom države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija. 60. Takoj po koncu inšpekcije se inšpekcijska skupina sestane s predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, in osebjem, ki je odgovorno za kraj inšpekcije, da pregledajo prve ugotovitve inšpekcijske skupine in razjasnijo morebitne dvoumnosti. Inšpekcijska skupina predstavnikom države, v kateri se opravlja inšpekcija, v pisni obliki dostavi svoje prve ugotovitve v skladu s standardnim obrazcem skupaj s seznamom vseh vzorcev in kopijami zbranih informacij in podatkov in drugim gradivom, ki ga je treba odnesti s kraja inšpekcije. Dokument podpiše vodja inšpekcijske skupine. Predstavnik države, v kateri se opravlja inšpekcija, tudi podpiše ta dokument v znak, da se je seznanil z njegovo vsebino. Ta sestanek mora biti končan najkasneje 24 ur po dokončanju inšpekcije. 61. Takoj ko so končani poinšpekcijski postopki, inšpekcijska skupina v najkrajšem možnem času zapusti ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice. 62. Najkasneje 10 dni po inšpekciji inšpektorji pripravijo stvarno končno poročilo o dejavnostih, ki so jih opravili, in o svojih ugotovitvah. Poročilo vsebuje samo dejstva, pomembna za skladnost s to konvencijo, kot je bilo predvideno v inšpekcijskem nalogu. Poročilo vsebuje tudi informacije o tem, kako je država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, sodelovala z inšpekcijsko skupino. Poročilu so lahko priložena ločena zapažanja inšpektorjev. Poročilo je treba obravnavati kot zaupno. 63. Končno poročilo se takoj predloži državi pogodbenici, v kateri je bila opravljena inšpekcija. Poročilu je treba priložiti vse pisne pripombe, ki jih država, v kateri je bila opravljena inšpekcija, takoj da k navedenim ugotovitvam. Končno poročilo se skupaj z dodanimi pripombami države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija, predloži generalnemu direktorju nakasneje 30 dni po inšpekciji. 64. Če poročilo vsebuje negotovosti, ali če sodelovanje med državnim organom in inšpektorji ni ustrezalo zahtevanim standardom, se generalni direktor obrne na državo pogodbenico za pojasnilo. 65. Če negotovosti ni mogoče odpraviti ali so ugotovljena dejstva taka, da kažejo na to, da obveznosti, sprejete po tej konvenciji, niso bile izpolnjene, generalni direktor takoj obvesti Izvršni svet. 66. Določbe tega dela veljajo za vse inšpekcije, ki se opravljajo na podlagi te konvencije, razen kadar se določbe tega dela razlikujejo od določb za posebne vrste inšpekcij v III. do XI. delu te priloge, ko imajo prednost te druge določbe. 1. Za vsak prijavljen objekt, ki se preverja na kraju samem na podlagi 4. in 5. člena ter 3. odstavka 6. člena, se opravi začetna inšpekcija takoj, ko je objekt prijavljen. Namen te inšpekcije objekta je preveriti dostavljene informacije in pridobiti vse dodatne informacije, potrebne za načrtovanje prihodnjega preverjanja v objektu, vključno z inšpekcijami na kraju samem in neprekinjenim spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem ter pripravo sporazumov o objektih. 2. Države pogodbenice zagotovijo, da Tehnični sekretariat lahko opravi preverjanje prijavnih deklaracij in začne izvajati sistematične ukrepe preverjanja na vseh objektih v določenih časovnih okvirih po tem, ko ta konvencija začne zanjo veljati. 3. Vsaka država pogodbenica z Organizacijo sklene sporazum o objektu za vsak prijavljen objekt, ki se preverja na kraju samem na podlagi 4. in 5. člena ter 3. odstavka 6. člena. 4. Sporazumi o objektih morajo biti sklenjeni najkasneje 180 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za državo pogodbenico, ali po tem, ko je bil objekt prvič prijavljen, izjema je le objekt za uničevanje kemičnega orožja, za katerega veljajo odstavki od 5 do 7. 5. V primeru objekta za uničevanje kemičnega orožja, ki začne delovati kasneje kot v enem letu, potem ko je konvencija za državo pogodbenico začela veljati, mora biti sporazum o objektu sklenjen najkasneje 180 dni pred začetkom delovanja objekta. 6. V primeru objekta za uničevanje kemičnega orožja, ki že obratuje, ko začne konvencija za državo pogodbenico veljati, ali ki začne obratovati najkasneje eno leto po tem, mora biti sporazum o objektu sklenjen najkasneje 210 dni, potem ko je konvencija za državo pogodbenico začela veljati, izjemoma pa lahko Izvršni svet odloči, da zadostujejo prehodni dogovori o preverjanju, odobreni na podlagi 51. odstavka IV. (A) dela te priloge, ki vsebujejo prehodni sporazum o objektu, določbe za preverjanje z inšpekcijo na kraju samem in spremljanje stanja z inštrumenti na kraju samem ter časovni okvir za uporabo teh dogovorov. 7. V primeru objekta, navedenega v 6. odstavku, ki bo prenehal obratovati najkasneje v dveh letih, potem ko začne konvencija za državo pogodbenico veljati, lahko Izvršni svet odloči, da zadostujejo prehodni dogovori o preverjanju, sprejeti v skladu z 51. odstavkom IV. (A) dela te priloge, ki vsebujejo prehodni sporazum o objektu, določbe za preverjanje z inšpekcijo na kraju samem in spremljanje stanja z inštrumenti na kraju samem ter časovni okvir za uporabo teh dogovorov. 8. Sporazumi o objektih temeljijo na vzorcih za take sporazume in določajo podrobne ureditve za inšpekcije v vsakem objektu. Vzorčni sporazumi vključujejo določbe za upoštevanje prihodnjega tehnološkega razvoja ter jih obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 9. Tehnični sekretariat lahko hrani na vsakem mestu zapečaten zabojnik za fotografije, načrte in druge informacije, ki jih bo morebiti potreboval pri naslednjih inšpekcijah. 10. Kjer je to primerno, ima Tehnični sekretariat pravico imeti nameščene inštrumente in sisteme za neprekinjeno spremljanje stanja ter plombe in jih uporabljati v skladu z ustreznimi določbami te konvencije in sporazumi o objektih med državami pogodbenicami in Organizacijo. 11. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima v skladu z dogovorjenimi postopki pravico pregledati vsak inštrument, ki ga uporablja ali ga je namestila inšpekcijska skupina, in ga dati preveriti v prisotnosti predstavnikov države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija. Inšpekcijska skupina ima pravico do uporabe inštrumentov, ki jih je namestila država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, za lastno spremljanje tehnološkega postopka uničevanja kemičnega orožja. V ta namen ima inšpekcijska skupina pravico pregledati tiste inštrumente, ki jih namerava uporabiti za preverjanje uničevanja kemičnega orožja, in jih dati preveriti v svoji prisotnosti. 12. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi potrebne priprave in podporo za postavitev inštrumentov in sistemov za neprekinjeno spremljanje stanja. 13. Za izvajanje 11. in 12. odstavka Konferenca obravnava in sprejme primerne podrobne postopke na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 14. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, takoj obvesti Tehnični sekretariat, če na objektu, kjer so nameščeni inštrumenti za spremljanje stanja, pride ali bi lahko prišlo do dogodka, ki bi lahko vplival na sistem spremljanja stanja. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, s Tehničnim sekretariatom usklajuje nadaljnje ukrepanje s ciljem, da se čim prej ponovno vzpostavi delovanje sistema za spremljanje stanja in po potrebi uvedejo začasni ukrepi. 15. Inšpekcijska skupina med vsako inšpekcijo preveri in potrdi, da sistem za spremljanje stanja pravilno deluje in da so nameščene plombe ostale nedotaknjene. Poleg tega so lahko potrebni obiski za servisiranje sistema za spremljanje stanja, da se lahko opravijo kakršna koli potrebna vzdrževalna dela ali zamenja opremo ali se po potrebi prilagodi področje, ki ga pokriva sistem za spremljanje stanja. 16. Če sistem za spremljanje stanja kaže kakršne koli nepravilnosti, Tehnični sekretariat takoj ukrepa, da ugotovi, ali je to posledica slabega delovanja opreme ali dejavnosti na objektu. Če po pregledu problem še ni rešen, Tehnični sekretariat takoj preveri, kakšno je dejansko stanje tudi s pomočjo takojšnje inšpekcije objekta na kraju samem ali obiska v njem, če je to potrebno. Tehnični sekretariat vsak tak problem, takoj ko ga odkrije, javi državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, ta pa mora pomagati pri njegovi rešitvi. 17. Državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, je treba, razen kot je podrobno opredeljeno v 18. odstavku, obvestiti o inšpekcijah najmanj 24 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 18. Državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, je treba obvestiti o začetnih inšpekcijah najmanj 72 ur pred predvidenim časom prihoda inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 1. Prijavna deklaracija države pogodbenice o kemičnem orožju na podlagi točke (ii) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena vsebuje: (a) skupno količino vsake prijavljene kemikalije; (b) točno mesto objekta za skladiščenje kemičnega orožja, označeno z: (i) imenom; (ii) geografskimi koordinatami in (iii) podrobno shemo prostora, vključno z načrtom meja in lokacijo območij bunkerjev/skladišč znotraj objekta. (c) podroben popis vsakega objekta za skladiščenje kemičnega orožja, ki vsebuje: (i) kemikalije, opredeljene kot kemično orožje v skladu z 2. členom; (ii) nepolnjeno strelivo, naboje, pripomočke in opremo, opredeljeno kot kemično orožje; (iii) opremo, posebej zasnovano za uporabo neposredno v povezavi z uporabo streliva, nabojev, pripomočkov in opreme, navedenih v točki (ii); (iv) kemikalije, posebej zasnovane za uporabo neposredno v povezavi z uporabo streliva, nabojev, pripomočkov in opreme, navedenih v točki (ii). 2. Za prijavno deklaracijo kemikalij, navedenih v točki (i) pododstavka (c) 1. odstavka, velja: (a) kemikalije je treba prijaviti v skladu s seznami, navedenimi v Prilogi o kemikalijah; (b) za kemikalijo, ki ni našteta v seznamih Priloge o kemikalijah, je treba zagotoviti zahtevane informacije za morebitno uvrstitev kemikalije v ustrezen seznam, vključno s strupenostjo čiste spojine. Za predhodno sestavino je treba navesti strupenost in podatke o glavnem končnem reakcijskem produktu oziroma produktih; (c) podatki o kemikalijah morajo vsebovati kemijsko ime v skladu z veljavno nomenklaturo Mednarodnega združenja za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena. Za predhodno sestavino je treba navesti strupenost in podatke o glavnem končnem reakcijskem produktu oziroma produktih; (d) za zmesi dveh ali več kemikalij je treba navesti odstotni sestav zmesi in podatke za vsako kemikalijo posebej, zmes pa je treba prijaviti v skupini najbolj strupene kemikalije v zmesi. Če je komponenta binarnega kemičnega orožja zmes dveh ali več kemikalij, je treba navesti odstotni sestav zmesi in podatke za vsako kemikalijo posebej; (e) binarno kemično orožje je treba prijaviti pod ustreznim končnim produktom v okviru skupin kemičnega orožja, navedenih v 16. odstavku. Za vsako vrsto dvokomponentnega kemičnega streliva ali pripomočka je treba navesti naslednje dodatne informacije: (i) kemijsko ime strupenega končnega produkta; (ii) kemijsko sestavo in količino vsake komponente; (iii) dejansko masno razmerje med komponentami; (iv) katera komponenta je obravanavana kot ključna komponenta; (v) načrtovano količino strupenega končnega produkta, izračunano stehiometrično iz ključne komponente s 100-odstotnim teoretičnim izkoristkom. Šteje se, da je prijavljena količina (v tonah) ključne komponente za določen strupen končni produkt enaka količini (v tonah) tega končnega strupenega produkta, izračunanega stehiometrično s 100-odstotnim teoretičnim izkoristkom. (f) za večkomponentno kemično orožje je prijavna deklaracija analogna tisti, ki je predvidena za binarno kemično orožje; (g) za vsako kemikalijo je treba prijaviti obliko skladiščenja, t. j. strelivo, naboji, pripomočki, oprema ali posode za razsuti material ali večje količine in druge posode. Za vsako obliko skladiščenja je treba navesti: (i) vrsto; (ii) velikost ali kaliber; (iii) število enot in (iv) nazivno maso kemičnega polnila na enoto; (h) za vsako kemikalijo je treba prijaviti skupno maso, ki je v skladišču; (i) za kemikalije, skladiščene v razsutem stanju ali v večjih količinah, je treba prijaviti tudi odstotek čistosti, če je znan. 3. Za vsako vrsto nepolnjenega streliva, nabojev, pripomočkov ali opreme iz točke (ii) pododstavka (c) 1. odstavka naj informacija vsebuje: (a) število enot; (b) nazivno prostornino polnila na enoto; (c) predvideno kemično polnilo. 4. Prijavna deklaracija kemičnega orožja na podlagi točke (iii) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena vsebuje vse podatke, navedene v predhodnih odstavkih 1 do 3. Država pogodbenica, na katere ozemlju je kemično orožje, je odgovorna za sklenitev ustreznih dogovorov z drugo državo, da se zagotovi predložitev prijavnih deklaracij. Če država pogodbenica, na katere ozemlju je kemično orožje, ne more izpolniti svojih obveznosti po tem odstavku, mora za to navesti razloge. 5. Država pogodbenica, ki je prenesla ali sprejela kemično orožje po 1. januarju 1946, prijavi take prenose ali sprejeme na podlagi točke (iv) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena, če je bila prenesena ali sprejeta količina večja od 1 tone posamezne kemikalije na eno leto v obliki streliva ali drugače. To deklaracijo je treba napisati na obrazcu za popis v obliki popisa, kot je določen v 1. in 2. odstavku. Izjava naj navaja tudi države dobaviteljice ali prejemnice, datume prenosov ali sprejemov in čim natančnejšo sedanjo lokacijo vsega prenesenega. Kadar niso na voljo vsi podrobni podatki o prenosih ali sprejemih kemičnega orožja za obdobje med 1. januarjem 1946 in 1. januarjem 1970, država pogodbenica prijavi vse podatke, ki so ji na voljo, in pojasni, zakaj ne more predložiti popolne izjave. 6. Splošni načrt za uničenje kemičnega orožja, predložen na podlagi točke (v) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena, daje pregled nad celovitim nacionalnim programom države pogodbenice za uničenje kemičnege orožja in informacije o prizadevanjih države pogodbenice, da izpolni zahteve za uničenje, ki jih vsebuje ta konvencija. Načrt podrobno določa: (a) splošen program uničevanja z vrstami in približnimi količinami kemičnega orožja, načrtovanega za uničenje v vsakem letnem obdobju uničevanja za vsak obstoječ objekt za uničevanje kemičnega orožja, in če je možno, za vsak načrtovan objekt za uničevanje kemičnega orožja; (b) število obstoječih ali načrtovanih objektov za uničevanje kemičnega orožja, ki bodo delovali v obdobju uničevanja; (c) za vsak obstoječ ali načrtovan objekt za uničevanje kemičnega orožja: (i) ime in mesto in (ii) vrste in približne količine kemičnega orožja ter vrste (na primer živčni bojni strupi ali mehurjevci) in približno količino kemičnega polnila, ki ga je treba uničiti; (d) načrte in programe za usposabljanje osebja za delo v objektih za uničevanje; (e) državne standarde za varnost in emisije, ki jim morajo objekti zadostiti; (f) informacije o razvoju novih načinov za uničevanje kemičnega orožja in o izboljšanju obstoječih načinov; (g) oceno stroškov za uničevanje kemičnega orožja in (h) vse zadeve, ki bi lahko neugodno vplivale na nacionalni program uničevanja. 7. Najkasneje do predložitve prijavne deklaracije kemičnega orožja država pogodbenica sprejme takšne ukrepe, ki se ji zdijo primerni za zavarovanje njenih skladiščnih objektov, in prepreči vsak premik kemičnega orožja iz objektov, razen odstranitve zaradi uničenja. 8. Država pogodbenica zagotovi tako razporeditev kemičnega orožja v svojih skladiščnih objektih, da omogoči takojšen dostop za preverjanje v skladu z odstavki 37 do 49. 9. Skladiščni objekt ostaja sicer zaprt za kakršen koli premik kemičnega orožja iz objekta, razen za njegovo odstranitev zaradi uničenja, vendar lahko država pogodbenica v objektu še naprej opravlja redna vzdrževalna dela, vključno z rednim vzdrževanjem kemičnega orožja; spremlja stanje v objektu zaradi varnosti in fizično varuje objekt ter pripravlja kemično orožje za uničenje. 10. V vzdrževanje kemičnega orožja ne sodita: (a) zamenjava bojnega strupa ali ohišja streliva; (b) sprememba prvotnih lastnosti streliva ali njegovih delov ali komponent. 11. Vsa vzdrževalna dela spremlja Tehnični sekretariat. 12. “Uničevanje kemičnega orožja” pomeni postopek, s katerim se kemikalije v bistvu ireverzibilno pretvorijo v obliko, ki je neprimerna za proizvodnjo kemičnega orožja, in s katerim postanejo strelivo in drugi pripomočki kot taki za vedno neuporabni. 13. Vsaka država pogodbenica določi, kako bo uničila kemično orožje, vendar pa ne sme uporabljati naslednjih postopkov: odlaganje v katere koli vode, zakopavanje v zemljo, sežiganje na prostem. Kemično orožje lahko uničuje le v posebej določenih in primerno projektiranih in opremljenih objektih. 14. Vsaka država pogodbenica zagotovi, da so njeni objekti za uničevanje kemičnega orožja zgrajeni in da delujejo na način, ki zagotavlja uničevanje kemičnega orožja, in da je mogoče postopek uničevanja preverjati po določbah te konvencije. 15. Vrstni red uničevanja kemičnega orožja temelji na obveznostih, določenih v 1. in drugih členih, vključno z obveznostmi za sistematično preverjanje na kraju samem. Upošteva interese držav pogodbenic za nezmanjšano varnost v obdobju uničevanja, krepitev zaupanja v zgodnji fazi uničevanja, postopno pridobivanje izkušenj med uničevanjem kemičnega orožja in izvedljivost ne glede na dejansko sestavo nakopičenih zalog in izbrane načine za uničevanje kemičnega orožja. Vrstni red uničevanja temelji na načelu izenačevanja. 16. Za namene uničevanja se kemično orožje, ki ga prijavi država pogodbenica, deli v tri skupine: 1. skupina: kemično orožje na podlagi kemikalij iz Seznama 1 ter njegovi deli in komponente; 2. skupina: kemično orožje na podlagi vseh drugih kemikalij ter njegovi deli in komponente; 3. skupina: nepolnjeno strelivo in pripomočki ter oprema, posebej zasnovani za uporabo neposredno v povezavi z uporabo kemičnega orožja. 17. Država pogodbenica začne: (a) uničevati kemično orožje 1. skupine najkasneje dve leti po tem, ko začne konvencija zanjo veljati, in uničevanje dokonča najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije. Država pogodbenica uniči kemično orožje v skladu z naslednjimi roki za uničenje: (i) 1. faza: najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te konvencije mora biti končano testiranje njenega prvega objekta za uničevanje. Najmanj 1 odstotek kemičnega orožja 1. skupine je treba uničiti najkasneje v treh letih po začetku veljavnosti te konvencije; (ii) 2. faza: najmanj 20 odstotkov kemičnega orožja 1. skupine je treba uničiti najkasneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije; (iii) 3. faza: najmanj 45 odstotkov kemičnega orožja 1. skupine je treba uničiti najkasneje sedem let po začetku veljavnosti te konvencije; (iv) 4. faza: vse kemično orožje 1. skupine je treba uničiti najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije. (b) uničevati kemično orožje 2. skupine najkasneje eno leto po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, in uničevanje dokonča najkasneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije. Kemično orožje 2. skupine je treba uničevati v enakih letnih stopnjah povečanja med vsem obdobjem uničevanja. Faktor primerjave za tako orožje je masa kemikalij v 2. skupini in (c) uničevati kemično orožje 3. skupine najkasneje eno leto po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, in dokonča uničevanje najkasneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije. Kemično orožje 3. skupine je treba uničevati v enakih letnih stopnjah povečanja med vsem obdobjem uničevanja. Faktor primerjave za nepolnjeno strelivo in pripomočke je izražen v nazivni količini polnila (m3), za opremo pa v številu enot. 18. Za uničevanje binarnega kemičnega orožja velja: (a) za vrstni red uničevanja velja, da je prijavljena količina (v tonah) ključne komponente, namenjene za določen strupen končni produkt, enaka količini (v tonah) tega končnega strupenega produkta, izračunani stehiometrično s 100-odstotnim teoretičnim izkoristkom; (b) zahteva za uničenje določene količine ključne komponente vsebuje tudi zahtevo za uničenje ustrezne količine druge komponente, izračunane iz dejanskega masnega razmerja komponent pri ustrezni vrsti dvokomponentnega kemičnega streliva oziroma pripomočka; (c) če je prijavljeno več druge komponente, kot je je potrebne na podlagi dejanskega masnega razmerja med komponentama, je treba presežek uničiti v prvih dveh letih po začetku uničevanja; (d) ob koncu vsakega naslednjega leta uničevanja lahko država pogodbenica zadrži količino druge prijavljene komponente, ki je določena na podlagi dejanskega masnega razmerja komponent pri ustrezni vrsti dvokomponentnega kemičnega streliva ali pripomočka. 19. Za večkomponentno kemično orožje je vrstni red uničevanja analogen tistemu, ki je predviden za binarno kemično orožje. 20. Izvršni svet pregleda splošne načrte za uničenje kemičnega orožja, predložene na podlagi točke (v) pododstavka (a) 1. odstavka 3. člena in v skladu s 6. odstavkom, med drugim tudi zato, da oceni njihovo skladnost z vrstnim redom uničevanja, določenim v odstavkih 15 do 19. Izvršni svet se posvetuje z vsako državo pogodbenico, katere načrt ni skladen s temi odstavki, z namenom da se načrt uskladi. 21. Če država pogodbenica zaradi izrednih okoliščin, na katere ne more vplivati, meni, da ne more doseči stopnje uničenja, določene za 1., 2. ali 3. fazo vrstnega reda uničevanja kemičnega orožja 1. skupine, lahko predlaga spremembe teh stopenj. Tak predlog mora biti dan najkasneje 120 dni po začetku veljavnosti te konvencije in naj vsebuje podrobno pojasnilo razlogov zanj. 22. Vsaka država pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi uničevanje kemičnega orožja 1. skupine v skladu z roki za uničenje, določenimi v pododstavku (a) 17. odstavka, spremenjenimi na podlagi 21. odstavka. Če pa država pogodbenica meni, da ne bo mogla zagotoviti odstotka uničenja kemičnega orožja 1. skupine, kot ga zahteva vmesni rok za uničenje, lahko zaprosi Izvršni svet, da priporoči Konferenci odobritev podaljšanja roka. Taka prošnja mora biti vložena najkasneje 180 dni pred vmesnim rokom za uničenje in naj vsebuje podrobno pojasnilo razlogov za prošnjo in načrte države pogodbenice za zagotovitev, da bo lahko izpolnila svoje obveznosti tako, da bo izpolnila naslednji vmesni rok za uničenje. 23. Če je podaljšanje odobreno, je država pogodbenica še vedno zavezana izpolniti skupne zahteve za uničenje, kot so določene za naslednji rok za uničenje. Podaljšanje, odobreno na podlagi tega poglavja, ne sme na noben način spremeniti obveznosti države pogodbenice, da uniči vse kemično orožje 1. skupine najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije. 24. Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla zagotoviti uničenja kemičnega orožja 1. skupine najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije, lahko Izvršnemu svetu predloži prošnjo za podaljšanje roka za dokončanje uničenja takšnega kemičnega orožja. Tako prošnjo mora dati najkasneje devet let po začetku veljavnosti te konvencije. 25. Prošnja naj vsebuje: (a) trajanje predlaganega podaljšanja; (b) podrobno pojasnilo razlogov za predlagano podaljšanje in (c) podroben načrt za uničevanje med predlaganim podaljšanjem in preostalim delom prvotnega 10-letnega obdobja za uničenje. 26. Odločitev o prošnji sprejme Konferenca na svojem naslednjem zasedanju na priporočilo Izvršnega sveta. Vsako podaljšanje naj bo najmanjše potrebno, v nobenem primeru pa ne sme biti rok za državo pogodbenico za dokončanje njenega uničenja vsega kemičnega orožja podaljšan na več kot 15 let po začetku veljavnosti te konvencije. Izvršni svet določi pogoje za odobritev podaljšanja, vključno s posebnimi ukrepi preverjanja, ki se mu zdijo potrebni, kakor tudi posebne ukrepe, ki jih mora sprejeti država pogodbenica za premagovanje težav pri svojem programu za uničevanje. Stroški za preverjanje med podaljšanim obdobjem se razporedijo v skladu s 16. odstavkom 4. člena. 27. Če je podaljšanje odobreno, država pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za izpolnjevanje vseh naslednjih rokov. 28. Država pogodbenica še naprej dostavlja podrobne letne načrte za uničevanje v skladu z 29. odstavkom in letna poročila o uničenju kemičnega orožja 1. skupine v skladu s 36. odstavkom, dokler ni uničeno vse kemično orožje 1. skupine. Poleg tega država pogodbenica najmanj vsakih 90 dni podaljšanega obdobja poroča Izvršnemu svetu o svojih dejavnostih za uničevanje. Izvršni svet pregleda napredek glede na dokončanje uničenja in sprejme potrebne ukrepe za dokumentiranje tega napredka. Izvršni svet državam pogodbenicam na zahtevo dostavlja vse informacije v zvezi z dejavnostmi za uničevanje med podaljšanim obdobjem. 29. Podrobne letne načrte za uničevanje je treba predložiti Tehničnemu sekretariatu najmanj 60 dni pred začetkom vsakega letnega obdobja uničevanja na podlagi pododstavka (a) 7. odstavka 4. člena in naj podrobno določajo: (a) količino vsake določene vrste kemičnega orožja, ki ga je treba uničiti v vsakem objektu za uničevanje, in končne datume, kdaj bo določena vrsta kemičnega orožja uničena; (b) podrobno shemo kraja vsakega objekta za uničevanje kemičnega orožja in kakršne koli spremembe predhodno predloženih shem; (c) podroben program dejavnosti za vsak objekt za uničevanje kemičnega orožja za prihodnje leto, ki opredeljuje potreben čas za projektiranje, gradnjo ali spremembo objekta, namestitev opreme, pregled opreme ter usposabljanje osebja, postopke za uničevanje za vsako določeno vrsto kemičnega orožja in predvidena obdobja mirovanja objekta. 30. Država pogodbenica za vsak svoj objekt za uničevanje kemičnega orožja zagotovi podrobne podatke o objektu, da pomaga Tehničnemu sekretariatu pri pripravi predhodnih postopkov za inšpekcijo v objektu. 31. Podrobne informacije o objektu za vsak objekt za uničevanje kemičnega orožja vsebujejo naslednje podatke: (a) ime, naslov in mesto; (b) podrobne načrte objekta s pojasnili; (c) gradbene načrte objekta, sheme procesov in načrte napeljav in naprav; (d) podrobne tehnične opise skupaj z gradbenimi načrti in specifikacije inštrumentov za opremo, potrebno za: odstranjevanje kemičnega polnila iz streliva, pripomočkov in posod; začasno skladiščenje odstranjenega kemičnega polnila; uničevanje kemikalij in uničevanje streliva, pripomočkov in posod; (e) podrobne tehnične opise postopka uničevanja skupaj s hitrostjo pretoka materiala, temperaturami in tlaki in načrtovano učinkovitost uničevanja; (f) načrtovano zmogljivost za vsako določeno vrsto kemičnega orožja; (g) podroben opis produktov uničevanja in način njihove končne odstranitve; (h) podroben tehnični opis ukrepov za pomoč pri inšpekcijah v skladu s to konvencijo; (i) podroben opis vsakega začasnega območja zadrževanja pri objektu za uničevanje, od koder se kemično orožje dostavi neposredno v proces uničevanja, vključno z načrti kraja in objekta ter podatki o skladiščnih zmogljivostih za vsako določeno vrsto kemičnega orožja, ki ga je treba uničiti v objektu; (j) podroben opis veljavnih varnostnih in zdravstvenih ukrepov v objektu; (k) podroben opis bivalnih in delovnih prostorov za inšpektorje in (l) predlagane ukrepe za mednarodno preverjanje. 32. Država pogodbenica zagotovi za vsak svoj objekt za uničevanje kemičnega orožja navodila za obratovanje obrata, varnostne in zdravstvene načrte, navodila za delo laboratorijev, zagotavljanje kakovosti in nadzora ter pridobljena okoljevarstvena dovoljenja, vendar pa ne že prej dostavljenega gradiva. 33. Država pogodbenica nemudoma obvesti Tehnični sekretariat o vsakem razvoju dogodkov, ki bi lahko vplival na inšpekcijske dejavnosti v njenih objektih za uničevanje. 34. Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena obravnava in odobri roke za predložitev informacij, navedenih v pododstavkih 30 do 32. 35. Po pregledu podrobnih podatkov o objektu za vsak objekt za uničevanje Tehnični sekretariat, če je potrebno, začne posvetovanja z zadevno državo pogodbenico, da zagotovi, da so objekti za uničevanje kemičnega orožja projektirani tako, da zagotavljajo uničevanje kemičnega orožja, da omogočajo nadaljnje načrtovanje o tem, kako bo mogoče uporabiti ukrepe preverjanja, in da zagotavljajo, da je uporaba ukrepov za preverjanje skladna z ustreznim delovanjem objekta in da delovanje objekta omogoča ustrezno preverjanje. 36. Informacije o izvajanju načrtov za uničevanje kemičnega orožja je treba predložiti Tehničnemu sekretariatu na podlagi pododstavka (b) 7. odstavka 4. člena najkasneje 60 dni po koncu vsakega letnega obdobja uničevanja in navesti dejanske količine kemičnega orožja, ki je bilo uničeno v prejšnjem letu v vsakem objektu za uničevanje. Če je to primerno, naj bi se navedli razlogi za neuresničitev ciljev uničevanja. 37. Namen preverjanja prijavnih deklaracij kemičnega orožja je z inšpekcijo na kraju samem potrditi točnost ustreznih prijavnih deklaracij, predloženih na podlagi 3. člena. 38. Inšpektorji opravijo preverjanje takoj po tem, ko je prijavna deklaracija predložena. Med drugim preverijo podatke o kemikalijah in njihovo količino, vrste in število kosov streliva, pripomočkov in druge opreme. 39. Inšpektorji primerno uporabljajo dogovorjene plombe, sredstva za označevanje ali druge postopke za nadzor popisa inventarja, da omogočijo natančen popis kemičnega orožja v vsakem skladiščnem objektu. 40. Med popisom inšpektorji namestijo take dogovorjene plombe, kot je potrebno, da se jasno označi, če so kake zaloge odstranjene, in zagotovi zavarovanje skladiščnega objekta med popisom. Po opravljenem popisu bodo take plombe odstranjene, razen če ne bo drugače dogovorjeno. 41. Namen sistematičnega preverjanja skladiščnih objektov je zagotoviti, da ne pride do nobene nezaznane odstranitve kemičnega orožja iz takih objektov. 42. Sistematično preverjanje je treba začeti v najkrajšem možnem času po predložitvi prijavne deklaracije kemičnega orožja in ga je treba nadaljevati, dokler ni vse kemično orožje odstranjeno iz skladiščnega objekta. V skladu s sporazumom o objektu vključuje inšpekcijo na kraju samem in spremljanje stanja z inštrumenti na kraju samem. 43. Ko je vse kemično orožje odstranjeno iz skladiščnega objekta, Tehnični sekretariat ustrezno potrdi prijavno deklaracijo države pogodbenice. Po tej potrditvi Tehnični sekretariat konča s sistematičnim preverjanjem skladiščnega objekta in nemudoma odstrani vse inštrumente za spremljanje stanja, ki so jih namestili inšpektorji. 44. Točno določen skladiščni objekt, kjer je treba opraviti inšpekcijo, izbere Tehnični sekretariat na tak način, da je nemogoče točno napovedati, kdaj bo v objektu opravljena inšpekcija. Smernice za določanje pogostnosti sistematičnih inšpekcij na kraju samem izdela Tehnični sekretariat in pri tem upošteva priporočila, ki jih obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 45. Tehnični sekretariat obvesti državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, o svoji odločitvi za inšpekcijo ali obisk skladiščnega objekta 48 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine v objekt na sistematično inšpekcijo ali obisk. Pri inšpekcijah ali obiskih za reševanje nujnih problemov se lahko to obdobje skrajša. Tehnični sekretariat točno določi namen inšpekcije ali obiska. 46. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pripravi vse potrebno za prihod inšpektorjev in zagotovi njihov hiter prevoz od vstopnega mejnega prehoda do skladiščnega objekta. V sporazumu o objektu bo podrobno določena upravna ureditev za inšpektorje. 47. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi inšpekcijski skupini ob njenem prihodu v skladiščni objekt za kemično orožje zaradi izvajanja inšpekcije naslednje podatke o objektu: (a) število skladiščnih zgradb in mest skladiščenja; (b) za vsako skladiščno zgradbo in mesto skladiščenja vrsto in identifikacijsko številko ali označbo, prikazano na shemi prostora, in (c) za vsako skladiščno zgradbo ali mesto skladiščenja v objektu število enot vsake določene vrste kemičnega orožja in za posode, ki niso del dvokomponentnega streliva, dejansko količino kemičnega polnila v vsaki posodi. 48. Pri popisovanju in mejah razpoložljivega čas imajo inšpektorji pravico: (a) uporabljati kateri koli spodaj navedeni inšpekcijski postopek: (i) popis vsega kemičnega orožja, skladiščenega v objektu; (ii) popis vsega kemičnega orožja, skladiščenega v posebnih zgradbah ali na posebnih mestih v objektu po izbiri inšpektorjev, ali (iii) popis vsega kemičnega orožja ene ali več določenih vrst, skladiščenih v objektu po izbiri inšpektorjev, in (b) preveriti vse popisane enote v primerjavi z dogovorjenimi evidencami. 49. Inšpektorji imajo v skladu s sporazumi o objektih: (a) neoviran dostop do vseh delov skladiščnih objektov, vključno s strelivom, pripomočki, posodami za razsuti material ali večje količine ali drugimi posodami v skladišču. Med opravljanjem svoje dejavnosti se inšpektorji ravnajo po varnostnih predpisih v objektu. Predmete, ki jih je treba pregledati, bodo izbrali inšpektorji in (b) pravico med prvo in vsako naslednjo inšpekcijo vsakega skladiščnega objekta za kemično orožje določiti strelivo, pripomočke in posode, iz katerih je treba vzeti vzorce, namestiti na tako strelivo, pripomočke in posode enotno nalepko, tako da bo razviden vsak poskus odstranitve ali spremembe nalepke. Iz predmeta z nalepko v skladiščnem objektu za kemično orožje ali v objektu za uničevanje kemičnega orožja je treba vzeti vzorec v najkrajšem možnem času v skladu z ustreznimi programi za uničevanje, vsekakor pa do konca postopkov uničevanja. Sistematično preverjanje uničevanja kemičnega orožja 50. Namen preverjanja uničevanja kemičnega orožja je: (a) potrditi istovetnost in količino zalog kemičnega orožja, ki ga je treba uničiti, in (b) potrditi, da so bile te zaloge uničene. 51. Postopke uničevanja kemičnega orožja v prvih 390 dneh po začetku veljavnosti te konvencije urejajo prehodni dogovori o preverjanju. Taki dogovori, vključno s prehodnimi sporazumi o objektih, določbami za preverjanje z inšpekcijo na kraju samem in spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem ter časovnim okvirom za uporabo teh dogovorov morajo biti sklenjeni med Organizacijo in državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija. Te dogovore potrdi najkasneje 60 dni po začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico Izvršni svet in pri tem upošteva priporočila Tehničnega sekretariata, temeljijo na oceni natančnih podatkov o objektu, dostavljenih v skladu z 31. odstavkom, in obiskom objekta. Izvršni svet na svojem prvem zasedanju določi smernice za take prehodne dogovore o preverjanju na podlagi priporočil, ki jih obravnava in sprejme Konferenca skladno s pododstavkom (i) 21. odstavka 8. člena. Prehodni dogovori o preverjanju morajo biti zasnovani tako, da se z njimi ves čas prehodnega obdobja preverja uničevanje kemičnega orožja v skladu z nameni, določenimi v 50. odstavku, in da se ne ovirajo postopki uničevanja, ki so v teku. 52. Določbe odstavkov 53 do 61 se nanašajo na postopke uničevanja kemičnega orožja, ki se ne bodo začeli prej kot 390 dni po začetku veljavnosti te konvencije. 53. Na podlagi te konvencije in podrobnih informacij o objektu za uničevanje oziroma izkušenj prejšnjih inšpekcij Tehnični sekretariat pripravi za inšpekcijo osnutek načrta uničevanja kemičnega orožja v vsakem objektu za uničevanje. Načrt naj bo dokončan in predložen v mnenje državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, najmanj 270 dni prej, preden se v objektu začnejo postopki za uničevanje na podlagi te konvencije. Vsa razhajanja med Tehničnim sekretariatom in državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, je treba reševati s posvetovanji. Vsaka nerešena zadeva se pošlje Izvršnemu svetu za ustrezno ukrepanje, da bi se lažje v celoti izvajala ta konvencija. 54. Tehnični sekretariat opravi začetni obisk vsakega objekta za uničevanje kemičnega orožja države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, najmanj 240 dni, preden vsak objekt začne s postopki uničevanja na podlagi te konvencije, da se tako lahko seznani z objektom in oceni ustreznost inšpekcijskega načrta. 55. Za obstoječi objekt, v katerem so se postopki uničevanja kemičnega orožja že začeli, se od države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ne sme zahtevati dekontaminacija objekta pred začetnim obiskom Tehničnega sekretariata. Obisk sme trajati največ 5 dni, obiskovalcev pa sme biti največ 15. 56. Dogovorjeni podrobni načrti za preverjanje se skupaj z ustreznim priporočilom Tehničnega sekretariata pošljejo Izvršnemu svetu v pregled. Izvršni svet pregleda načrte zaradi odobritve skladno s cilji preverjanja in obveznostmi po tej konvenciji. Potrdi tudi, da so programi za preverjanje uničevanja skladni s cilji preverjanja ter da so učinkoviti in praktično izvedljivi. Pregled dokonča najkasneje 180 dni pred začetkom obdobja uničevanja. 57. Vsaka članica Izvršnega sveta se lahko posvetuje s Tehničnim sekretariatom o vseh zadevah v zvezi z ustreznostjo načrta za preverjanje. Če nobena članica Izvršnega sveta ne ugovarja, se začne načrt izvajati. 58. Ob kakršnih koli težavah se Izvršni svet posvetuje z državo pogodbenico, da jih uredita. Če ostanejo kake težave nerešene, jih je treba posredovati Konferenci. 59. V podrobnih sporazumih o objektih za uničevanje kemičnega orožja so ob upoštevanju posebnih značilnosti objekta za uničevanje in njegovega načina delovanja določeni: (a) podrobni postopki za inšpekcijo na kraju samem in (b) določbe za preverjanje z neprekinjenim spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem in fizično prisotnostjo inšpektorjev. 60. Inšpektorjem je treba dovoliti dostop do vsakega objekta za uničevanje kemičnega orožja najmanj 60 dni pred začetkom uničevanja v objektu na podlagi te konvencije. Dostop mora biti dovoljen za nadzor namestitve inšpekcijske opreme, pregledovanje te opreme in preizkus njenega delovanja ter za namene izvajanja končnega tehnološkega pregleda objekta. V obstoječem objektu, v katerem so se postopki uničevanja kemičnega orožja že začeli, je treba postopke uničevanja ustaviti zaradi namestitve in preizkusa inšpekcijske opreme le za najmanjši potrebni čas, ki ne sme presegati 60 dni. Odvisno od rezultatov preizkusa in pregleda se lahko država pogodbenica in Tehnični sekretariat dogovorita o dodatkih ali spremembah podrobnega sporazuma o objektu za tak objekt. 61. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pisno obvesti vodjo inšpekcijske skupine v objektu za uničevanje kemičnega orožja najkasneje štiri ure pred odhodom vsake pošiljke kemičnega orožja iz skladiščnega objekta za kemično orožje v ta objekt za uničevanje. To obvestilo naj vsebuje ime skladiščnega objekta, predvideni čas odhoda in prihoda, posebne vrste in količine kemičnega orožja, ki se prevažajo, podatek, ali se prenašajo kaki z nalepko označeni predmeti in način prevoza. Obvestilo lahko vključuje obvestilo o več kot eni pošiljki. Vodjo inšpekcijske skupine je treba takoj pisno obvestiti o vseh spremembah teh podatkov. Skladiščni objekti za kemično orožje v objektih za uničevanje kemičnega orožja 62. Inšpektorji preverjajo prihod kemičnega orožja v objekt za uničevanje in skladiščenje tega kemičnega orožja. Pred začetkom uničevanja kemičnega orožja inšpektorji preverijo popis vsebine vsake pošiljke in pri tem uporabljajo dogovorjene postopke skladno z varnostnimi predpisi objekta. Če je to primerno, uporabijo dogovorjene plombe, sredstva za označevanje ali druge postopke za nadzor popisa inventarja za lažji natančni popis. 63. Takoj ko je kemično orožje skladiščeno v skladiščnih objektih za kemično orožje v objektih za uničevanje kemičnega orožja in dokler je tam, je treba te skladiščne objekte sistematično preverjati v skladu z ustreznimi sporazumi o objektih. 64. Ob koncu aktivne faze uničevanja inšpektorji naredijo popis kemičnega orožja, ki je bilo odstranjeno iz skladiščnega objekta v uničevanje. Preverijo točnost popisa preostalega kemičnega orožja in pri tem uporabijo postopke za nadzor popisa inventarja iz 62. odstavka. Ukrepi sistematičnega preverjanja na kraju samem v objektih za uničevanje kemičnega orožja 65. Inšpektorjem je treba dovoliti dostop za izvajanje njihovih dejavnosti v objektih za uničevanje kemičnega orožja in skladiščnih objektih za kemično orožje v takih objektih med celotno aktivno fazo uničevanja. 66. V vsakem objektu za uničevanje kemičnega orožja imajo inšpektorji za zagotovitev, da nobeno kemično orožje ni bilo zlorabljeno in da je bil postopek uničevanja končan, pravico, da s fizično prisotnostjo in spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem preverijo: (a) sprejem kemičnega orožja v objektu; (b) območje začasnega zadrževanja kemičnega orožja ter določeno vrsto in količino kemičnega orožja, skladiščenega na tem območju; (c) določeno vrsto in količino kemičnega orožja, ki se uničuje; (d) postopek uničevanja; (e) končni produkt uničevanja; (f) poškodovanje kovinskih delov in (g) popolnost postopka uničevanja in objekta kot celote. 67. Inšpektorji imajo za jemanje vzorcev pravico označevati strelivo, pripomočke in posode na območjih začasnega zadrževanja kemičnega orožja v objektih za uničevanje kemičnega orožja. 68. Do stopnje, kolikor to izpolnjuje zahteve inšpekcije, je treba za namene inšpekcije uporabiti ustrezno preverjene podatke iz rednega delovanja objekta. 69. Po koncu vsakega obdobja uničevanja Tehnični sekretariat potrdi izjavo države pogodbenice, s katero ta poroča o uničenju določene količine kemičnega orožja. 70. Inšpektorji naj v skladu s sporazumi o objektih: (a) imajo neoviran dostop do vseh delov objektov za uničevanje kemičnega orožja in skladiščnih objektov za kemično orožje v takih objektih, vključno s strelivom, pripomočki, posodami za razsuti material ali večje količine ali drugimi posodami v tem objektu. Predmete, ki jih je treba pregledati, izberejo inšpektorji v skladu z načrtom za preverjanje, s katerim je soglašala država pogodbenica in ga je odobril Izvršni svet; (b) spremljajo sistematično analizo vzorcev na kraju samem med postopkom uničevanja in (c) prejmejo, če je to potrebno, vzorce, ki so bili na njihovo zahtevo vzeti iz katerih koli pripomočkov, posod za razsuti material ali večje količine in drugih posod v objektu za uničevanje ali v skladiščnem objektu v njem. A. SPLOŠNO 1. Staro kemično orožje mora biti uničeno, kot podrobno določa poglavje B. 2. Zapuščeno kemično orožje, vključno s tistim, ki ustreza tudi opredelitvi v pododstavku (b) 5. odstavka 2. člena, mora biti uničeno, kot to določa poglavje C. B. REŽIM ZA STARO KEMIČNO OROŽJE 3. Država pogodbenica, ki ima na svojem ozemlju staro kemično orožje, kot je opredeljeno v pododstavku (a) 5. odstavka 2. člena, predloži najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, Tehničnemu sekretariatu vse razpoložljive informacije, kolikor je mogoče, skupaj z navedbo lokacije, vrste, količine in sedanjega stanja tega starega kemičnega orožja. Za staro kemično orožje, kot je opredeljeno v pododstavku (b) 5. odstavka 2. člena, predloži država pogodbenica Tehničnemu sekretariatu prijavno deklaracijo na podlagi točke (i) pododstavka (b) 1. odstavka 3. člena, kolikor je mogoče, skupaj s podatki, ki jih določajo odstavki 1 do 3 IV. (A) dela te priloge. 4. Država pogodbenica, ki odkrije staro kemično orožje, potem ko začne ta konvencija zanjo veljati, predloži Tehničnemu sekretariatu podatke iz 3. odstavka najkasneje 180 dni po odkritju starega kemičnega orožja. 5. Tehnični sekretariat opravi začetno inšpekcijo in vse naslednje inšpekcije, ki so morda potrebne, da preveri predložene informacije iz 3. in 4. odstavka in zlasti da odloči, ali kemično orožje ustreza opredelitvi pojma starega kemičnega orožja, kot ga določa 5. odstavek 2. člena. Smernice za določitev uporabnosti starega kemičnega orožja, proizvedenega med letoma 1925 in 1946, obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 6. Država pogodbenica obravnava staro kemično orožje, za katero je Tehnični sekretariat potrdil, da ustreza opredelitvi pojma iz pododstavka (a) 5. odstavka 2. člena, kot strupeni odpadek. Tehnični sekretariat obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti za uničenje ali drugačno odstranitev takšnega starega kemičnega orožja kot strupenega odpadka v skladu z njeno notranjo zakonodajo. 7. Na podlagi odstavkov 3 do 5 država pogodbenica uniči staro kemično orožje, za katero je Tehnični sekretariat potrdil, da ustreza opredelitvi pojma iz pododstavka (b) 5. odstavka 2. člena, v skladu s 4. členom in IV. (A) delom te priloge. Vendar lahko Izvršni svet na zahtevo države pogodbenice spremeni določbe o roku in vrstnem redu uničevanja takega starega kemičnega orožja, če odloči, da takšno ukrepanje ne bi pomenilo tveganja za cilj in namen te konvencije. Zahteva naj vsebuje posebne predloge za spremembo določb in podrobno razlago razlogov za predlagane spremembe. C. REŽIM ZA ZAPUŠČENO KEMIČNO OROŽJE 8. Država pogodbenica, na katere ozemlju je zapuščeno kemično orožje (v nadaljevanju “teritorialna država pogodbenica”), najkasneje v 30 dneh, potem ko začne ta konvencija zanjo veljati, Tehničnemu sekretariatu predloži vse razpoložljive pomembne podatke v zvezi z zapuščenim kemičnim orožjem. Ti podatki vključujejo, kolikor je mogoče, mesto, vrsto, količino in trenutno stanje zapuščenega kemičnega orožja ter podatke o zapustitvi. 9. Država pogodbenica, ki odkrije zapuščeno kemično orožje, potem ko začne ta konvencija zanjo veljati, najkasneje 180 dni po odkritju predloži Tehničnemu seketariatu vse razpoložljive pomembne podatke v zvezi z odkritim zapuščenim kemičnim orožjem. Ti podatki vključujejo, kolikor je mogoče, mesto, vrsto, količino in sedanje stanje zapuščenega orožja ter podatke o zapustitvi. 10. Država pogodbenica, ki je zapustila kemično orožje na ozemlju druge države pogodbenice (v nadaljevanju “država pogodbenica zapustnica”), najkasneje v 30 dneh, potem ko začne ta konvencija zanjo veljati, predloži Tehničnemu sekretariatu vse razpoložljive pomembne podatke v zvezi z zapuščenim kemičnim orožjem. Ti podatki vključujejo, kolikor je mogoče, mesto, vrsto, količino ter podatke o zapustitvi in stanju zapuščenega kemičnega orožja. 11. Tehnični sekretariat opravi začetno inšpekcijo in vsako nadaljnjo inšpekcijo, ki je morda potrebna, da preveri vse razpoložljive pomembne podatke, predložene na podlagi odstavkov 8 do 10, in odloči, ali je potrebno sistematično preverjanje v skladu z odstavki 41 do 43 IV. (A) dela te priloge. Če je potrebno, preveri in potrdi izvor zapuščenega kemičnega orožja in ugotovi dokaze zapustitvi in istovetnost države zapustnice. 12. Poročilo Tehničnega sekretariata se predloži Izvršnemu svetu, teritorialni državi pogodbenici in državi pogodbenici zapustnici ali državi pogodbenici, ki jo je prijavila teritorialna država pogodbenica ali je zanjo Tehnični sekratariat ugotovil, da je zapustila kemično orožje. Če ena od neposredno prizadetih držav pogodbenic ni zadovoljna s poročilom, ima pravico, da zadevo uredi v skladu z določbami te konvencije ali jo predloži Izvršnemu svetu z namenom, da se ta hitro uredi. 13. Na podlagi 3. odstavka 1. člena ima teritorialna država pogodbenica pravico zahtevati, da država pogodbenica, za katero je bilo na podlagi odstavkov 8 do 21 ugotovljeno, da je država pogodbenica zapustnica, začne posvetovanja z namenom uničenja zapuščenega kemičnega orožja v sodelovanju s teritorialno državo pogodbenico. O taki zahtevi takoj obvesti Tehnični sekretariat. 14. Posvetovanja med teritorialno državo pogodbenico in državo pogodbenico zapustnico z namenom, da se pripravi vzajemno dogovorjen načrt za uničevanje, se začnejo najkasneje 30 dni po tem, ko je bil Tehnični sekretariat obveščen o zahtevi iz 13. odstavka. Vzajemno dogovorjeni načrt za uničenje se predloži Tehničnemu sekretariatu najkasneje 180 dni po tem, ko je bil Tehnični sekretariat obveščen o zahtevi iz 13. odstavka. Na zahtevo države pogodbenice zapustnice in teritorialne države pogodbenice lahko Izvršni svet podaljša rok za predložitev vzajemno dogovorjenega načrta za uničenje. 15. Za uničenje zapuščenega kemičnega orožja država pogodbenica zapustnica zagotovi vsa potrebna finančna, tehnična in druga sredstva ter strokovnjake in objekte. Teritorialna država pogodbenica zagotovi ustrezno sodelovanje. 16. Če države pogodbenice zapustnice ni mogoče ugotoviti ali če to ni država pogodbenica, lahko teritorialna država pogodbenica, da zagotovi uničenje takega zapuščenega kemičnega orožja, zahteva od Organizacije in drugih držav pogodbenic, da pomagajo pri uničenju tega zapuščenega kemičnega orožja. 17. Vse navedeno v odstavkih 8 do 16 4. člena in IV. (A) dela te priloge velja tudi za uničenje zapuščenega kemičnega orožja. V primeru zapuščenega kemičnega orožja, ki po opredelitvi pojmov iz pododstavka (b) 5. člena sodi tudi med staro kemično orožje, lahko Izvršni svet na zahtevo teritorialne države pogodbenice sam ali skupaj z državo pogodbenico zapustnico spremeni ali v izrednih primerih začasno razveljavi uporabo določb o uničevanju, če odloči, da tako ravnanje ne bi pomenilo tveganja za cilj in namen te konvencije. V primeru zapuščenega kemičnega orožja, ki po opredelitvi pojmov iz pododstavka (b) 5. odstavka 2. člena ne sodi med staro kemično orožje, lahko Izvršni svet na zahtevo teritorialne države pogodbenice sam ali skupaj z državo pogodbenico zapustnico v izjemnih okoliščinah spremeni določbe o roku in vrstnem redu uničevanja, če odloči, da tako ravnanje ne bi pomenilo tveganja za cilj in namen te konvencije. Vsaka zahteva iz tega odstavka naj vsebuje določene predloge za spremembo določb in podrobno pojasnilo razlogov za predlagano spremembo. 18. Države pogodbenice lahko med seboj sklepajo sporazume ali dogovore o uničenju zapuščenega kemičnega orožja. Izvršni svet lahko na zahtevo teritorialne države pogodbenice sam ali skupaj z državo pogobenico zapustnico določi, da imajo izbrane določbe takih sporazumov ali dogovorov prednost pred določbami iz tega poglavja, če ugotovi, da sporazum ali dogovor zagotavlja uničenje kemičnega orožja v skladu s 17. odstavkom. A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja 1. Prijavna deklaracija objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja, ki jo predloži država pogodbenica na podlagi točke (ii) pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena, vsebuje za vsak objekt in tehnološko opremo: (a) ime objekta, imena lastnikov in imena družb ali podjetij, ki upravljajo objekt od 1. januarja 1946; (b) natančno mesto objekta, vključno z naslovom, lokacijo kompleksa, lokacijo objekta znotraj kompleksa, vključno s točno določeno zgradbo in številko tega objekta v kompleksu, če jo ima; (c) izjavo o tem, ali gre za objekt za izdelavo kemikalij, ki so opredeljene kot kemično orožje, oziroma ali gre za objekt za polnjenje kemičnega orožja, ali oboje; (d) datum, ko je bil objekt zgrajen, in obdobja, ko so bile na njem opravljene kakršne koli spremembe, vključno z namestitvijo nove ali spremenjene opreme, ki je znatno spremenila lastnosti proizvodnega postopka objekta; (e) podatke o kemikalijah, opredeljenih kot kemično orožje, ki so bile izdelane v objektu, strelivu, pripomočkih in posodah, ki so bili napolnjeni v objektu, ter datumi začetka in prenehanja takšne izdelave ali polnjenja: (i) za kemikalije, opredeljene kot kemično orožje, ki bile izdelane v objektu, so takšni podatki izraženi po posebnih vrstah izdelanih kemikalij z oznako kemijskega imena v skladu z veljavno nomenklaturo IUPAC-a (Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo), strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena, ter po količinah vsake kemikalije, izražene z maso kemikalije v tonah; (ii) za strelivo, pripomočke in posode, ki so bili polnjeni v objektu, so takšni podatki izraženi po posebnih vrstah polnjenja kemičnega orožja in po masi kemičnega polnila na enoto; (f) zmogljivost objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja: (i) za objekt, kjer je bilo izdelano kemično orožje, se proizvodna zmogljivost izrazi z letno količinsko zmogljivostjo za izdelavo določene snovi na podlagi dejansko uporabljenega tehnološkega postopka, če taki postopki niso dejansko uporabljeni, pa na podlagi načrtovanih postopkov za uporabo v objektu; (ii) za vsak objekt, kjer se je polnilo kemično orožje, se proizvodna zmogljivost izrazi s količino kemikalije, ki jo ta objekt lahko napolni v vsako določeno vrsto kemičnega orožja na leto; g) za vsak objekt in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, ki nista bila uničena, opis vsebuje: (i) lokacijsko shemo (ii) shemo tehnološkega procesa v objektu; in (iii) popis zgradb v objektu in posebne opreme v objektu in vseh nadomestnih delov za tako opremo; (h) sedanje stanje objekta z navedbo: (i) datum, ko se je v objektu zadnjič proizvajalo kemično orožje; (ii) ali je bil objekt uničen, vključno z datumom in načinom uničenja; in (iii) ali je bil objekt rabljen ali spremenjen pred začetkom veljavnosti te konvencije za dejavnost, ki ni povezana s proizvodnjo kemičnega orožja, in če je tako, informacije o tem, kakšne spremembe so bile narejene, datum, ko se je začela taka dejavnost, ki ni povezana s proizvodnjo kemičnega orožja, in narava takšne dejavnosti, z navedbo vrste proizvoda, če je to primerno; (i) specifikacijo ukrepov, ki jih je sprejela država pogodbenica za zaprtje objekta, in opis ukrepov, ki jih je ali bo sprejela država pogodbenica za inaktiviranje objekta; (j) opis normalnega modela dejavnosti za varnost in zaščito v inaktiviranem objektu; in (k) izjavo o tem, ali bo objekt preurejen za uničevanje kemičnega orožja, in v tem primeru datume takih preureditev. Prijavne deklaracije objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja na podlagi točke (iii), pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena 2. Deklaracija o objektih za proizvodnjo kemičnega orožja na podlagi točke (iii), pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena vsebuje vse informacije podrobno določene v 1. odstavku zgoraj. Država pogodbenica, na katere ozemlju je ali je bil tak objekt, je dolžna skleniti ustrezne dogovore z drugimi državami pogobenicami in s tem zagotoviti, da so prijavne deklaracije res oddane. Če država pogodbenica, na katere ozemlju je ali je bil tak objekt, ne more izpolniti svojih obveznosti, mora za to navesti razloge. Izjave o preteklih prenosih in sprejemih 3. Država pogodbenica, ki je prenesla ali sprejela opremo za proizvodnjo kemičnega orožja po 1. januarju 1946, prijavi take prenose in sprejeme na podlagi točke (iii), pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena in v skladu s 5. točko spodaj. Kadar ni na voljo vseh navedenih podatkov za prenos in sprejem take opreme za obdobje med 1. januarjem 1946 in 1. januarjem 1970, država pogodbenica prijavi vse podatke, ki so ji še na voljo in pojasni, zakaj ne more predložiti popolne izjave. 4. Oprema za proizvodnjo kemičnega orožja iz 3. odstavka pomeni: (a) posebno opremo; (b) opremo za proizvodnjo posebej zasnovane opreme za uporabo v neposredni povezavi z uporabo kemičnega orožja in (c) opremo, ki je zasnovana ali uporabljena izključno za proizvodnjo nekemičnih delov za kemično strelivo. 5. Izjava o prenosu in sprejemu opreme za proizvodnjo kemičnega orožja podrobno navaja: (a) kdo je opremo za proizvodnjo kemičnega orožja sprejel oziroma prenesel; (b) podatke o taki opremi; (c) datum prenosa ali sprejema; (d) ali je bila oprema uničena, če je to znano, in (e) sedanje razpolaganje z opremo, če je znano. Predložitev splošnih načrtov za uničenje 6. Za vsak objekt in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja država pogodbenica dostavi naslednje podatke: (a) predvideno časovno obdobje za potrebne ukrepe in (b) načine uničevanja. 7. Za vsak objekt oziroma tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, ki ju država pogodbenica začasno preuredi v objekt za uničevanje kemičnega orožja, država pogodbenica dostavi naslednje podatke: (a) predvideno časovno obdobje za preureditev v objekt za uničevanje; (b) predvideno časovno obdobje za uporabo objekta kot objekta za uničevanje kemičnega orožja; (c) opis novega objekta; (d) način uničevanja posebne opreme; (e) časovno obdobje za uničenje preurejenega objekta, potem ko je bil uporabljen za uničevanje kemičnega orožja; in (f) način uničenja preurejenega objekta. Predložitev letnih načrtov za uničevanje in letnih poročil o uničevanju 8. Država pogodbenica predloži letni načrt za uničevanje najmanj 90 dni pred začetkom prihodnjega leta uničevanja. Letni načrt navaja: (a) zmogljivost, ki jo je treba uničiti; (b) ime in mesto objektov, kjer bo uničevanje potekalo; (c) seznam zgradb in opreme, ki bo uničena v vsakem objektu; in (d) načrtovani način ali načine uničevanja. 9. Država pogodbenica predloži letno poročilo o uničevanju najkasneje 90 dni po koncu prejšnjega leta uničevanja. Letno poročilo navaja: (a) uničene zmogljivosti; (b) ime in mesto vsakega objekta, kjer je potekalo uničevanje; (c) seznam zgradb in opreme, ki so bile uničene v posameznem objektu; (d) načine uničevanja. 10. Za objekt in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, prijavljena na podlagi točke (iii) pododstavka (c) 1. odstavka 3. člena, je država pogodbenica, na katere ozemlju je bil ali je tak objekt, dolžna skleniti in s tem zagotoviti, da so podane izjave iz odstavkov 6 do 9 zgoraj. Če država pogodbenica, na katere ozemlju je bil ali je objekt, ne more izpolniti te obveznosti, mora za to navesti razloge. B. UNIČEVANJE Splošna načela za uničevanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja 11. Vsaka država pogodbenica se odloči o načinih, ki jih bo uporabila za uničevanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja, v skladu z načeli iz 5. členu tega dela. Načela in načini za zapiranje objektov za proizvodnjo kemičnega orožja 12. Namen zapiranja objekta za proizvodnjo kemičnega orožja je inaktiviranje. 13. Dogovorjene ukrepe za zaprtje sprejme država pogodbenica ob ustreznem upoštevanju posebnih značilnosti vsakega objekta. Taki ukrepi vključujejo med drugim: (a) prepoved zasedenosti posebnih zgradb in standardnih zgradb objekta, razen za dogovorjene dejavnosti; (b) opustitev opreme, ki je neposredno povezana s proizvodnjo kemičnega orožja, kar med drugim vključuje tudi opremo in pomožne naprave za krmiljenje procesa; (c) odklop zaščitnih napeljav in opreme, uporabljene izključno za varnost obratovanja v objektih za proizvodnjo kemičnega orožja; (d) namestitev zapornih prirobnic ali drugih pripomočkov za preprečevanje dodajanja ali odvzemanja kemikalij iz kakršnekoli specializirane opreme za sintezo, ločevanje ali prečiščevanje kemikalij, opredeljenih kot kemično orožje, v vsako posodo za shranjevanje, ali vsak stroj za polnjenje kemičnega orožja, segrevanje, hlajenje, ali dobavo električne energije ali drugih oblik energije taki opremi, posodam za shranjevanje ali strojem; in (e) prekinitev železniških, cestnih in drugih dostopnih poti za težke transporte v objekte za proizvodnjo kemičnega orožja razen tistih, ki so potrebni za dogovorjene dejavnosti. 14. Medtem ko je objekt za proizvodnjo kemičnega orožja zaprt, lahko država pogodbenica na objektu nadaljuje z dejavnostmi za varnost in fizično zaščito. Tehnično vzdrževanje objektov za proizvodnjo kemičnega orožja pred njihovim uničenjem 15. Država pogodbenica lahko objekte za proizvodnjo kemičnega orožja normalno vzdržuje samo zaradi varnosti in v to so vključeni vizuelni pregledi, preventivno vzdrževanje in rutinska popravila. 16. Vsa načrtovana vzdrževalna dela naj bodo podrobno določena v splošnem in podrobnih načrtih za uničevanje. Vzdrževalna dela ne smejo vključevati: (a) zamenjave katere koli procesne opreme; (b) spremembe značilnosti kemične procesne opreme; (c) proizvodnje kemikalij katere koli vrste. 17. Vsa vzdrževalna dela spremlja Tehnični sekretariat. Načela in načini za začasno preureditev objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekte in tehnološko opremo za uničevanje kemičnega orožja 18. Ukrepi, za začasno preureditev objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekte za uničevanje kemičnega orožja morajo zagotoviti, da je režim za začasno preurejene objekte in tehnološko opremo vsaj tako strog kot režim za tiste objekte in tehnološko opremo za prozivodnjo kemičnega orožja, ki niso bili preurejeni. 19. Objekti in tehnološka oprema za proizvodnjo kemičnega orožja, preurejeni v objekte in tehnološko opremo za uničevanje kemičnega orožja pred začetkom veljavnosti te konvencije, morajo biti prijavljeni v skupini objektov za prozivodnjo kemičnega orožja. Za te objekte je potreben začetni obisk inšpektorjev, ki potrdijo pravilnost podatkov o teh objektih in tehnološki opremi.Zahtevati je treba tudi preverjanje in potrditev, da je bila preureditev teh objektov in tehnološke opreme opravljena na tak način, da so postali neuporabni kot objekti za proizvodnjo kemičnega orožja, in mora biti v okviru ukrepov, predvidenih za objekte, ki jih je treba onesposobiti za najkasneje 90 dni po začetku veljavnosti te konvencije. 20. Država pogodbenica, ki namerava izvesti preureditev objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja, predloži Tehničnemu sekretariatu najkasneje v 30 dneh potem, ko začne ta konvencija veljati zanjo, oziroma najkasneje v 30 dneh po sprejetju odločitve o začasni preureditvi splošen preureditveni načrt, nato pa nadaljnje letne načrte. 21. Če bi se pri državi pogodbenici pokazala potreba po preureditvi v objekt za uničevanje kemičnega orožja iz nekega dodatnega objekta za proizvodnjo kemičnega orožja, ki je bil zaprt potem, ko je ta konvencija začela veljati zanjo, o tem najkasneje 150 dni pred preureditvijo obvesti Tehnični sekretariat. Tehnični sekretariat se v povezavi z državo pogodbenico prepriča, da so sprejeti ustrezni ukrepi za to, da se objekt po preureditvi onesposobi kot objekt za proizvodnjo kemičnega orožja. 22. Objekt, preurejen za uničevanje kemičnega orožja, ne sme biti primernejši za ponovno usposobitev proizvodnje kemičnega orožja kot objekt za proizvodnjo kemičnega orožja, ki je bil zaprt in se v vzdržuje. Njegova ponovna usposobitev ne sme trajati manj časa, kot je potrebno za objekt za proizvodnjo kemičnega orožja, ki je bil zaprt in se vzdržuje. 23. Preurejeni objekti za proizvodnjo kemičnega orožja morajo biti uničeni najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije. 24. Vsi ukrepi za preureditev katerega koli objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja so posebej prilagojeni takemu objektu in tehnološki opremi in odvisni od njegovih značilnosti. 25. Sveženj ukrepov, izvedenih za preureditev objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekt za uničevanje kemičnega orožja, ne sme biti manj obsežen od tistega, ki je predviden za onesposobitev drugih objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja, ki mora biti izvedena najkasneje 90 dni po začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico. Načela in načini, povezani z uničevanjem objektov za proizvodnjo kemičnega orožja 26. Država pogodbenica uniči opremo in zgradbe, ki jih zajema opredelitev pojma objekta in tehnološke opreme objekta za proizvodnjo kemičnega orožja, kot sledi: (a) vsa posebna oprema in standardna oprema morata biti fizično uničeni; (b) vse posebne zgradbe in standardne zgradbe morajo biti fizično uničene. 27. Država pogodbenica uniči objekte in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega streliva in opremo za uporabo kemičnega orožja, kot sledi: (a) Objekti, uporabljeni izključno za proizvodnjo nekemičnih delov kemičnega streliva ali opreme, posebej zasnovane za uporabo v neposredni povezavi z uporabo kemičnega orožja, morajo biti prijavljeni in uničeni. Postopek uničevanja in njegovo preverjanje se opravita v skladu z določbami 5. člena in tem delom priloge, ki ureja uničevanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja. (b) Vsa oprema, zasnovana ali uporabljena izključno za proizvodnjo nekemičnih delov za kemična streliva, mora biti fizično uničena. Taka oprema, ki vključuje posebej zasnovane kalupe in matrice za oblikovanje kovin se lahko prenese na poseben prostor za uničevanje. (c) Vse zgradbe in standardna oprema, uporabljena za takšne proizvodne dejavnosti morajo biti uničene ali preurejene za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, po potrebi s potrditvijo, na podlagi posvetovanj in inšpekcij, kot to določa 9. člen. (d) Dejavnosti za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, se lahko nadaljujejo medtem, ko poteka uničevanje ali preurejanje. Vrstni red uničevanja 28. Vrstni red uničevanja objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja temelji na obveznostih, določenih v 1. členu in v drugih členih te konvencije, vključno z obveznostmi za sistematično preverjanje na kraju samem. Upošteva interese držav pogodbenic za nezmanjšano varnost med obdobjem uničevanja, krepitev zaupanja v zgodnji fazi uničevanja, postopno pridobivanje izkušenj med uničevanjem objektov za proizvodnjo kemičnega orožja in izvedljivost ne glede na dejanske značilnosti objektov in tehnološke opreme ter izbranih načinov za njihovo uničevanje. Vrstni red uničevanja temelji na načelu izenačevanja. 29. Država pogodbenica za vsako obdobje uničevanja določi, katere objekte in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja je treba uničiti, in izvede uničevanje tako, da ob koncu vsakega obdobja uničevanja ne ostane neuničenega več, kot je določeno v 30. in 31. odstavku. Država pogodbenica lahko uničuje svoje objekte in tehnološko opremo tudi hitreje. 30. Za objekte in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, ki proizvajajo kemikalije iz Seznama 1, veljajo naslednje določbe: (a) Država pogodbenica začne z uničevanjem takih objektov in tehnološke opreme najkasneje eno leto po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati in ga dokonča najkasneje 10 let po začetku veljavnosti te konvencije. Za državo, ki je pogodbenica ob začetku veljavnosti te konvencije, mora biti to celotno obdobje razdeljeno na tri ločena obdobja uničevanja, in sicer od 2. do 5. leta, od 6. od 8. leta in od 9. do 10. leta. Za države, ki postanejo pogodbenice po začetku veljavnosti te konvencije, se morajo obdobja uničevanja prilagoditi, pri čemer je treba upoštevati 28. in 29. odstavek. (b) Proizvodno zmogljivost je treba uporabiti kot faktor primerjave za take objekte. Izražena mora biti v tonah kemikalij ob upoštevanju pravil, podrobno določenih za binarno kemično orožje. (c) Ustrezne dogovorjene stopnje proizvodne zmogljivosti morajo biti določene za konec osmega leta po začetku veljavnosti te konvencije. Proizvodne zmogljivosti, ki presegajo ustrezno stopnjo, se uničijo v enakih delih med prvima dvema obdobjema uničevanja. (d) Posledica zahteve za uničenje določene količine zmogljivosti je hkrati tudi zahteva za uničenje vsakega drugega objekta za proizvodnjo kemičnega orožja, iz katerega so se dobavljale kemikalije iz Seznama 1 ali v katerih so se kemikalije iz Seznama 1 polnile v strelivo ali pripomočke. (e) Za objekte in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, ki so bili začasno preurejeni za uničevanje kemičnega orožja, še naprej velja obveznost uničenja zmogljivosti na podlagi določb tega odstavka. 31. Država pogodbenica začne uničevati objekte in tehnološko opremo za proizvodnjo kemičnega orožja, ki jih ne zajema 30. odstavek, najkasneje eno leto po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, in ga dokonča najkasneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije. Podrobni načrti za uničevanje 32. Najmanj 180 dni pred začetkom uničevanja objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja država pogodbenica pošlje Tehničnemu sekretariatu podrobne načrte za uničevanje objekta in tehnološke opreme, vključno s predlaganimi ukrepi za preverjanje uničenja, navedenimi v pododstavku (f) 33. odstavka, med drugim tudi glede: (a) časovne razporeditve navzočnosti inšpektorjev na objektu, ki ga je treba uničiti, in (b) postopkov za preverjanje ukrepov, ki jih je treba uporabiti za vsako postavko prijavljenega popisa. 33. Podrobni načrti za uničevanje vsakega objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja vsebujejo: (a) podroben časovni razpored uničevanja; (b) prostorski načrt objekta; (c) shemo tehnološkega postopka; (d) podroben popis opreme, zgradb in drugih predmetov, ki jih je treba uničiti; (e) ukrepe, ki jih je treba uporabiti za vsako postavko iz popisa; (f) predlagane ukrepe za preverjanje; (g) varnostne/zaščitne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med uničevanjem objekta, in (h) delovne in življenjske razmere, ki jih je treba zagotoviti inšpektorjem. 34. Če država pogodbenica namerava začasno preurediti objekt za proizvodnjo kemičnega orožja v objekt za uničevanje kemičnega orožja, o tem obvesti Tehnični sekretariat najmanj 150 dni prej, kot začne s kakršnim koli preurejanjem. Obvestilo naj: (a) navaja ime, naslov in mesto objekta; (b) vsebuje lokacijsko shemo, na kateri so prikazani vse zgradbe in območja, ki bodo zajeti v uničevanje kemičnega orožja, in tudi opredeljene vse zgradbe objekta za proizvodnjo kemičnega orožja, ki naj bi jih začasno preuredili; (c) navaja vrste kemičnega orožja ter vrsto in količino kemičnega polnila, ki ga je treba uničiti; (d) navaja način uničevanja; (e) vsebuje shemo tehnološkega postopka, na kateri je navedeno, kateri deli proizvodnega postopka in posebne opreme, bodo preurejeni za uničevanje kemičnega orožja; (f) navaja plombe in inšpekcijsko opremo, na katere bi lahko vplivala preureditev, če so bile uporabljene, in (g) vsebuje seznam, ki določa: čas, namenjen za pripravo, začasno preureditev objekta, namestitev opreme, preverjanje opreme, postopke uničevanja in zaprtje. 35. V zvezi z uničevanjem objekta, ki je bil začasno preurejen v objekt za uničevanje kemičnega orožja, je treba zagotoviti podatke v skladu z 32. in 33. odstavkom. Pregled podrobnih načrtov 36. Na podlagi podrobnih načrtov za uničevanje in predlaganih ukrepov za preverjanje, ki jih je predložila država pogodbenica, in izkušenj iz prejšnjih inšpekcij Tehnični sekretariat pripravi načrt za preverjanje uničevanja objekta, pri čemer se temeljito posvetuje z državo pogodbenico. Vsa razhajanja med Tehničnim sekretariatom in državo pogodbenico glede ustreznih ukrepov naj bi se reševala s posvetovanji. Vse nerešene zadeve je treba posredovati Izvršnemu svetu, ki naj ustrezno ukrepa, da tako omogoči popolno izvajanje te konvencije. 37. Da se zagotovi izpolnjevanje določb 5. člena in tega dela, se Izvršni svet in država pogodbenica dogovorita o skupnih načrtih za uničevanje in preverjanje. Tak dogovor naj bo pripravljen najmanj 60 dni pred načrtovanim začetkom uničevanja. 38. Vsaka članica Izvršnega sveta se lahko posvetuje s Tehničnim sekretariatom o vsaki zadevi v zvezi z ustreznostjo skupnega načrta za uničevanje in preverjanje. Če nobena članica Izvršnega sveta ne ugovarja, je treba načrt začeti izvajati. 39. Če so kakršne koli težave, naj se Izvršni svet posvetuje z državo pogodbenico, da se te težave uredijo. Če ostanejo kakršne koli težave nerešene, jih je treba posredovati Konferenci. Razreševanje razhajanj o načinih uničevanja ne sme zavlačevati izvajanja drugih delov načrta za uničevanje, ki so sprejemljivi. 40. Če o stališčih preverjanja ni dosežen dogovor z Izvršnim svetom ali če sprejetega načrta preverjanja ni mogoče začeti izvajati, potekata preverjanje in uničevanje z neprekinjenim spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem in fizično navzočnostjo inšpektorjev. 41. Uničevanje in preverjanje potekata v skladu z dogovorjenim načrtom. Preverjanje ne sme po nepotrebnem ovirati uničevanja in ga je treba izvajati z navzočnostjo inšpektorjev kot prič uničevanja na kraju samem. 42. Če potrebno preverjanje ali uničevanje ne potekata po načrtu, je treba o tem obvestiti vse države pogodbenice. C. PREVERJANJE Preverjanje prijavnih deklaracij objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja z inšpekcijo na kraju samem 43. Tehnični sekretariat opravi začetno inšpekcijo vsakega objekta za proizvodnjo kemičnega orožja v obdobju med 90. in 120. dnem po tem, ko začne konvencija veljati za državo pogodbenico. 44. Nameni začetne inšpekcije so: (a) potrditi, da je proizvodnja kemičnega orožja prenehala in da je bil objekt inaktiviran v skladu s to konvencijo; (b) dovoliti Tehničnemu sekretariatu, da se seznani z ukrepi, ki so bili sprejeti za prenehanje proizvodnje kemičnega orožja v objektu; (c) dovoliti inšpektorjem, da namestijo začasne plombe; (d) omogočiti inšpektorjem, da potrdijo popis zgradb in posebne opreme; (e) pridobiti podatke, potrebne za načrtovanje inšpekcij v objektu, vključno z uporabo plomb za odkrivanje nepooblaščenih posegov ali druge dogovorjene opreme, ki mora biti nameščena na podlagi podrobnega sporazuma o objektu, sklenjenega za ta objekt, in (f) opraviti uvodne razgovore glede podrobnega sporazuma o inšpekcijskih postopkih v objektu. 45. Inšpektorji po potrebi primerno uporabljajo dogovorjene plombe, sredstva za označevanje ali druge postopke za nadzor popisa inventarja, da omogočijo natančen popis prijavljenih predmetov v vsakem objektu za proizvodnjo kemičnega orožja. 46. Inšpektorji namestijo takšne dogovorjene pripomočke, kot je morda potrebno, da se jasno označi, če je prišlo do ponovne proizvodnje kemičnega orožja oziroma ali je bil kakšen prijavljen predmet odstranjen. Inšpektorji sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe, da država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne ovira dejavnosti za zaprtje. Inšpektorji se lahko vrnejo z namenom, da preverijo nedotaknjenost pripomočkov. 47. Če na podlagi začetne inšpekcije generalni direktor meni, da so potrebni dodatni ukrepi za inaktiviranje objekta v skladu s to konvencijo, lahko najkasneje v 135 dneh, potem ko konvencija začne veljati za državo pogodenico, zahteva, da država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, izvede take ukrepe najkasneje v 180 dneh, potem ko konvencija zanjo začne veljati. Država pogodbenica lahko po lastni presoji ugodi zahtevi. Če ji ne, se država pogodbenica in generalni direktor posvetujeta, da rešita zadevo. Sistematično preverjanje objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja in prenehanje njihovega delovanja 48. Namen sistematičnega preverjanja objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja je zagotoviti, da se v tem objektu odkrije vsaka ponovno začeta proizvodnja kemičnega orožja ali odstranitev prijavljenih predmetov. 49. Podroben sporazum o objektu za vsak objekt za proizvodnjo kemičnega orožja določa: (a) podrobne postopke inšpekcije na kraju samem, ki lahko vključujejo: (i) vizualne preglede; (ii) preverjanje in vzdrževanje plomb in drugih dogovorjenih pripomočkov in (iii) pridobivanje in analiziranje vzorcev; (b) postopke za uporabo plomb za odkrivanje nepooblaščenih posegov in druge dogovorjene opreme za preprečevanje neodkritega reaktiviranja objekta, ki določajo: (i) vrsto, namestitev in dogovore za postavitev in (ii) vzdrževanje takih plomb in opreme ter (c) druge dogovorjene ukrepe. 50. Plombe ali drugo odobreno opremo, predvideno v podrobnem sporazumu o inšpekcijskih ukrepih za ta objekt, je treba namestiti najkasneje 240 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za državo pogodbenico. Inšpektorjem mora biti dovoljeno obiskati vsak objekt za proizvodnjo kemičnega orožja zaradi namestitve takih plomb in opreme. 51. V vsakem koledarskem letu sme Tehnični sekretariat opraviti do štiri inšpekcije vsakega objekta za proizvodnjo kemičnega orožja. 52. Generalni direktor obvesti državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, o svoji odločitvi, da pregleda ali obišče objekt za proizvodnjo kemičnega orožja, 48 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine v objekt zaradi sistematične inšpekcije ali obiska. V primeru inšpekcij ali obiskov za reševanje nujnih problemov se ta rok lahko skrajša. Generalni direktor določi namen inšpekcije oziroma obiska. 53. Inšpektorji imajo v skladu s sporazumi o objektih neoviran dostop do vseh delov objektov za proizvodnjo kemičnega orožja. Postavke v prijavljenem popisu, ki bodo pregledane, izberejo inšpektorji. 54. Konferenca obravnava in sprejme smernice za določanje pogostnosti sistematičnih inšpekcij na kraju samem na podlagi točke (i) 21. odstavka 8. člena. Tehnični sekretariat izbere določen proizvodni objekt, ki ga je treba pregledati, tako, da ni mogoče natančno napovedati, kdaj bo objekt pregledan. Preverjanje uničenja objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja 55. Namen sistematičnega preverjanja uničenja objektov in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja je potrditi, da je objekt uničen v skladu z obveznostmi po tej konvenciji in da je vsak predmet iz prijavljenega popisa uničen v skladu z dogovorjenim podrobnim načrtom za uničevanje. 56. Ko so vsi predmeti iz prijavljenega popisa uničeni, Tehnični sekretariat potrdi izjavo države pogodbenice o tem. Po tej potrditvi Tehnični sekretariat konča sistematično preverjanje objekta za proizvodnjo kemičnega orožja in takoj odstrani vse pripomočke in inštrumente za spremljanje stanja, ki so jih namestili inšpektorji. 57. Po tej potrditvi država pogodbenica poda izjavo, da je bil objekt uničen. Preverjanje začasne preureditve objekta in tehnološke opreme za proizvodnjo kemičnega orožja v objekt in tehnološko opremo za uničevanje kemičnega orožja 58. Najkasneje 90 dni po prejemu začetnega obvestila o nameravani začasni preureditvi proizvodnega objekta imajo inšpektorji pravico obiskati objekt, da se seznanijo s predlagano začasno preureditvijo in proučijo morebitne inšpekcijske ukrepe, ki bodo potrebni med preurejanjem. 59. Najkasneje 60 dni po takem obisku skleneta Tehnični sekretariat in država pogdbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, prehodni sporazum, ki vsebuje dodatne inšpekcijske ukrepe za obdobje začasne preureditve. Prehodni sporazum podrobno določa inšpekcijske postopke, vključno z uporabo plomb, opremo za spremljanje stanja in inšpekcijami, na podlagi katerih bo mogoče verjeti, da se med preurejanjem ne proizvaja nobeno kemično orožje. Ta sporazum ostane v veljavi od začetka začasnega preurejanja do tedaj, ko objekt začne delovati kot objekt za uničevanje kemičnega orožja. 60. Dokler ni sklenjen prehodni sporazum, država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne sme odstraniti ali preurediti nobenega dela objekta oziroma odstraniti ali spremeniti nobene plombe ali druge dogovorjene inšpekcijske opreme, ki je morda bila nameščena na podlagi te konvencije. 61. Ko začne objekt delovati kot objekt za uničevanje kemičnega orožja, veljajo zanj določbe IV. (A) dela te priloge, ki se nanašajo na objekte za uničevanje kemičnega orožja. Prehodni sporazum pa ureja režim za obdobje pred začetkom obratovanja. 62. Med uničevanjem imajo inšpektorji dostop do vseh delov začasno preurejenih objektov za proizvodnjo kemičnega orožja, vključno s tistimi, ki niso neposredno vključeni v uničevanje kemičnega orožja. 63. Pred začetkom del na objektu zaradi njegove začasne preureditve za namene uničevanja kemičnega orožja in potem ko je objekt prenehal delovati kot objekt za uničevanje kemičnega orožja, veljajo zanj določbe tega dela, ki se nanašajo na objekte za proizvodnjo kemičnega orožja. D. PREUREDITEV OBJEKTOV IN TEHNOLOŠKE OPREME ZA PROIZVODNJO KEMIČNEGA OROŽJA ZA NAMENE, KI NISO PREPOVEDANI S TO KONVENCIJO Postopki za vložitev zahtevka za preureditev 64. Zahtevek za uporabo objekta za proizvodnjo kemičnega orožja za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, se lahko vloži za vsak objekt, ki ga država pogodbenica že uporablja za take namene, preden začne ta konvencija zanjo veljati, ali za katerega načrtuje uporabo v take namene. 65. Za objekt za proizvodnjo kemičnega orožja, ki se uporablja v namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, ob začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, mora biti zahteva predložena generalnemu direktorju najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija za državo pogodbenico veljati. Zahtevek naj poleg podatkov, predloženih na podlagi točke (iii) pododstavka (h) 1. odstavka, vsebuje še: (a) podrobno utemeljitev zahteve; (b) splošen načrt preureditve objekta, ki navaja: (i) naravo dejavnosti, ki se bo izvajala v objektu; (ii) če načrtovana dejavnost vključuje proizvodnjo, predelavo ali porabo kemikalije: ime vsake kemikalije, shemo tehnološkega procesa v objektu in načrtovane letne količine proizvodnje, predelave ali porabe; (iii) katere zgradbe ali objekti so predlagani za uporabo in katere spremembe so predlagane, če so; (iv) katere zgradbe ali objekti so bili uničeni ali so predlagani za uničenje in načrte za njihovo uničenje; (v) katera oprema bo uporabljena v objektu; (vi) katera oprema je bila odstranjena ali uničena in katera oprema je predlagana za odstranitev ali uničenje ter načrte za njeno uničevanje; (vii) predlagani razpored preurejanja, če je to primerno, in (viii) naravo dejavnosti vsakega drugega objekta, ki deluje v tem kompleksu, in (c) podrobno pojasnilo o tem, kako bodo ukrepi iz pododstavka (b) kot tudi vsi drugi ukrepi, ki jih predlaga država pogodbenica, zagotovili preprečevanje rezervnih zmogljivosti za proizvodnjo kemičnega orožja v objektu. 66. Za objekt za proizvodnjo kemičnega orožja, ki se ob začetku veljavnosti te konvencije ne uporablja za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, je treba zahtevo predložiti generalnemu direktorju najkasneje 30 dni po odločitvi o preureditvi, vendar v nobenem primeru ne kasneje kot štiri leta po tem, ko začne ta konvencija za državo pogodbenico veljati. Zahtevek naj vsebuje: (a) podrobno utemeljitev zahteve, vključno z gospodarskimi potrebami zanjo; (b) splošen načrt o preureditvi objekta, ki navaja: (i) naravo načrtovane dejavnosti, ki se bo izvajala v objektu; (ii) če načrtovana dejavnost vključuje proizvodnjo, predelavo ali porabo kemikalij: ime vsake kemikalije, shemo tehnološkega procesa v objektu in načrtovane letne količine proizvodnje, predelave ali porabe; (iii) katere zgradbe oziroma objekti so predlagani za ohranitev in katere spremembe so predlagane, če so; (iv) katere zgradbe ali objekti so bili uničeni oziroma so predlagani za uničenje in načrti za uničevanje; (v) katera oprema je predlagana za uporabo v objektu; (vi) katera oprema je predlagana za odstranitev in uničenje in načrte za njeno uničevanje; (vii) predlagani razpored preurejanja, in (viii) naravo dejavnosti vsakega drugega objekta, ki deluje v tem kompleksu, in (c) podrobno pojasnilo o tem, kako bodo ukrepi iz pododstavka (b) in vsi drugi ukrepi, ki jih predlaga država pogodbenica, zagotovili preprečevanje rezervnih zmogljivosti za proizvodnjo kemičnega orožja v objektu. 67. Država pogodbenica lahko v svojem zahtevku predlaga kakršne koli druge ukrepe, ki se ji zdijo primerni za krepitev zaupanja. Ukrepanje do sprejema odločitve 68. Med čakanjem na odločitev konference lahko država pogodbenica še naprej uporablja objekt za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, če je bil tak objekt uporabljen za take namene pred začetkom veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, vendar le če država pogodbenica v svojem zahtevku potrdi, da se ne uporabljajo nobena posebna oprema in nobene posebne zgradbe in da so bile posebna oprema in posebne zgradbe inaktivirane na načine, določene v 13. odstavku. 69. Če se objekt, za katerega je bil vložen zahtevek, ni uporabljal za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, pred tem, ko je začela ta konvencija veljati za državo pogodbenico, oziroma če potrditev, zahtevana v 68. odstavku, ni bila dana, mora država pogodbenica nemudoma prenehati z vsako dejavnostjo na podlagi 4. odstavka 5. člena. Država pogodbenica zapre objekt v skladu s 13. odstavkom najkasneje 90 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati. Pogoji za preureditev 70. Kot pogoj za preureditev objekta za proizvodnjo kemičnega orožja za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, mora biti vsa specilizirana oprema v objektu uničena in odpravljene morajo biti vse posebne lastnosti zgradb in objektov, po katerih se razlikujejo od zgradb in objektov, ki se običajno uporabljajo za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo in ne vključujejo kemikalij iz Seznama 1. 71. Preurejeni objekt se ne sme uporabljati: (a) za katero koli dejavnost, ki vključuje proizvodnjo, predelavo ali porabo kemikalije iz Seznama 1 ali kemikalije iz Sezanama 2, oziroma (b) za proizvodnjo katere koli zelo strupene kemikalije, vključno z vsako zelo strupeno organofosforjevo kemikalijo, oziroma za katero koli drugo dejavnost, ki bi zahtevala posebno opremo za ravnanje z zelo strupenimi oziroma zelo jedkimi kemikalijami, razen če Izvršni svet odloči, da taka proizvodnja ali dejavnost ne bi pomenila nobenega tveganja za cilj in namen te konvencije ob upoštevanju meril za strupenost, jedkost, in če je to primerno, drugih tehničnih dejavnikov, ki jih konferenca obravnava in sprejme na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 72. Preureditev objekta za proizvodnjo kemičnega orožja mora biti dokončana najkasneje šest let po začetku veljavnosti te konvencije. Odločitve Izvršnega sveta in Konference 73. Najkasneje 90 dni po tem, ko je generalni direktor prejel zahtevek, opravi Tehnični sekretariat začetno inšpekcijo objekta. Namen te inšpekcije je ugotoviti točnost podatkov, navedenih v zahtevku, pridobiti informacije o tehničnih lastnostih predlaganega preurejenega objekta in presoditi pogoje, po katerih je lahko dovoljena uporaba za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. Generalni direktor takoj predloži Izvršnemu svetu, Konferenci in vsem državam pogodbenicam poročilo, ki vsebuje njegova priporočila o ukrepih, potrebnih za preureditev objekta za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, in za zagotovitev, da bo preurejeni objekt uporabljen le za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. 74. Če je bil objekt uporabljen za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo, pred tem, ko začne konvencija veljati za državo pogodbenico, in tak objekt obratuje še naprej, vendar ukrepi, potrebni za potrditev po 68. odstavku, niso bili sprejeti, generalni direktor takoj obvesti Izvršni svet, ki lahko zahteva izvajanje ukrepov, za katere sodi, da so primerni, med drugim zaprtje objekta in odstranitev posebne opreme ter spremembo zgradb in objektov. Izvršni svet določi skrajni rok za izvajanje teh ukrepov in začasno prekine obravnavo zahtevka do zadovoljive izpolnitve teh ukrepov. Objekt mora biti pregledan takoj po izteku roka, da se ugotovi, ali so bili ukrepi izvedeni. V nasprotnem primeru je treba od države pogodbenice zahtevati popolno ustavitev celotnega obratovanja objekta. 75. V najkrajšem možnem času po prejemu poročila generalnega direktorja Konferenca na priporočilo Izvršnega sveta ob upoštevanju poročila in stališč, ki jih izrazijo države pogodbenice, odloči, ali naj zahtevku ugodi, in določi pogoje, pod katerimi je zahtevku možno ugoditi. Če katera izmed držav pogodbenic nasprotuje ugoditvi zahtevku in s tem povezanim pogojem, se zainteresirane države pogodbenice do 90 dni posvetujejo, da poiščejo vzajemno sprejemljivo rešitev. Odločitev o zahtevku in z njim povezanimi pogoji se skupaj z vsemi k temu predlaganimi spremembami sprejme kot bistvena zadeva v najkrajšem možnem času po koncu posvetovalnega obdobja. 76. Če je zahtevku ugodeno, mora biti sporazum o objektu pripravljen najkasneje 90 dni po sprejemu take odločitve. Sporazum o objektu vsebuje pogoje, po katerih sta dovoljeni preureditev in uporaba objekta, vključno z ukrepi za preverjanje. Preureditev se ne sme začeti, dokler sporazum o objektu ni sklenjen. Podrobni načrti za preureditev 77. Najmanj 180 dni pred načrtovanim začetkom preurejanja objekta za proizvodnjo kemičnega orožja država pogodbenica dostavi Tehničnemu sekretariatu podrobne načrte za preureditev objekta, vključno s predlaganimi ukrepi za preverjanje preureditve, med drugim v zvezi s: (a) časovno razporeditvijo navzočnosti inšpektorjev v objektu, ki naj se preuredi, in (b) postopki za preverjanje ukrepov, ki jih je treba uporabiti za vsako postavko iz prijavljenega popisa. 78. Podroben načrt za preureditev vsakega objekta za proizvodnjo kemičnega orožja vsebuje: (a) podroben časovni razpored preurejanja; (b) prostorski načrt objekta pred preureditvijo in po njej; (c) shemo tehnološkega postopka v objektu pred preureditvijo in po potrebi po njej; (d) podroben popis opreme, zgradb in objektov ter drugih predmetov, ki jih je treba uničiti, ter zgradb in objektov, ki jih je treba spremeniti; (e) ukrepe, ki jih je treba uporabiti pri vsaki postavki iz popisa, če so; (f) predlagane ukrepe za preverjanje; (g) zaščitne in varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med preurejanjem objekta, in (h) življenjske in delovne razmere, ki jih je treba zagotoviti inšpektorjem. Pregled podrobnih načrtov 79. Na podlagi podrobnih načrtov za preureditev in predlaganih ukrepov za preverjanje, ki jih je predložila država pogodbenica, ter na izkušnjah prejšnjih inšpekcij, Tehnični sekretariat pripravi načrt za preverjanje preureditve objekta, pri čemer se temeljito posvetuje z državo pogodbenico. Vsa razhajanja med Tehničnim sekretariatom in državo pogodbenico glede ustreznih ukrepov se rešujejo s posvetovanji. Vse nerešene zadeve je treba posredovati Izvršnemu svetu, ki naj ustrezno ukrepa, da tako omogoči popolno izvajanje te konvencije. 80. Da se zagotovi izpolnjevanje določb 5. člena in tega dela, se Izvršni svet in država pogodbenica dogovorita o skupnih načrtih za uničevanje in preverjanje. Tak dogovor naj bo pripravljen najmanj 60 dni pred načrtovanim začetkom preurejanja. 81. Vsaka članica Izvršnega sveta se lahko posvetuje s Tehničnim sekretariatom o vsaki zadevi v zvezi z ustreznostjo skupnega načrta za preureditev in preverjanje. Če nobena članica Izvršnega sveta ne ugovarja, je treba načrt začeti izvajati. 82. Če so kakršne koli težave, naj se Izvršni svet posvetuje z državo pogodbenico, da se te težave uredijo. Če ostanejo kakršne koli težave nerešene, jih je treba posredovati Konferenci. Razreševanje razhajanj o načinih uničevanja ne sme zavlačevati izvajanja drugih delov načrta za uničevanje, ki so sprejemljivi. 83. Če o stališčih preverjanja ni dosežen dogovor z Izvršnim svetom ali če sprejetega načrta preverjanja ni mogoče začeti izvajati, poteka preverjanje preureditve z neprekinjenim spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem in fizično navzočnostjo inšpektorjev. 84. Preurejanje in preverjanje potekata v skladu z dogovorjenim načrtom. Preverjanje ne sme po nepotrebnem ovirati preurejanja in ga je treba izvajati z navzočnostjo inšpektorjev, ki potrdijo preureditev. 85. Še 10 let po tem, ko generalni direktor potrdi, da je preureditev dokončana, država pogodbenica zagotavlja inšpektorjem kadar koli neoviran dostop do objekta. Inšpektorji imajo pravico opazovati vsa območja, vse dejavnosti in vso opremo v objektu. Inšpektorji imajo pravico preveriti, da so dejavnosti v objektu skladne z vsemi pogoji, ki jih na podlagi tega dela določita Izvršni svet in Konferenca. Inšpektorji imajo skladno z določbami poglavja E II. dela te priloge tudi pravico dobiti vzorce s katerega koli območja objekta in jih analizirati, da preverijo odsotnost kemikalij iz Seznama 1, njihovih stalnih stranskih produktov in produktov razpada ter kemikalij iz Seznama 2 in da preverijo, da so dejavnosti v objektu skladne z vsemi drugimi pogoji za kemijske dejavnosti, ki jih na podlagi tega dela določita Izvršni svet in Konferenca. Inšpektorji imajo tudi pravico do nadzorovanega dostopa v skladu s poglavjem C X. dela te priloge do tovarniškega kompleksa, na katerem je objekt. Med 10-letnim obdobjem država pogodbenica letno poroča o dejavnostih v preurejenem objektu. Po izteku desetletnega obdobja Izvršni svet ob upoštevanju priporočil Tehničnega sekretariata odloči o naravi nadaljnjih ukrepov preverjanja. 86. Stroški preverjanja za preurejeni objekt se razporedijo v skladu z 19. odstavkom 5. člena. A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Država pogodbenica ne sme proizvajati, pridobivati, zadrževati ali uporabljati kemikalij iz Seznama 1 zunaj ozemelj držav pogodbenic in ne sme prenašati takih kemikalij s svojega ozemlja, razen drugi državi pogodbenici. 2. Država pogodbenica ne sme proizvajati, pridobivati, zadrževati, prenašati ali uporabljati kemikalij iz Seznama 1, razen če: (a) se kemikalije uporabljajo v raziskovalne, medicinske, farmacevtske ali zaščitne namene in (b) so vrste in količine kemikalij strogo omejene na tiste, ki so za take namene lahko upravičene, in (c) je skupna količina takih kemikalij v vsakem danem času za take namene enaka ali manjša od 1 tone in (d) je skupna količina za take namene, ki jo država pogodbenica pridobi v katerem koli letu s proizvodnjo, odvzemom iz zalog kemičnega orožja in prenosom, enaka ali manjša od 1 tone. B. PRENOSI 3. Država pogodbenica lahko prenese kemikalije iz Seznama 1 s svojega ozemlja samo drugi državi pogodbenici in samo za raziskovalne, medicinske, farmacevtske ali zaščitne namene v skladu z 2. odstavkom. 4. Prenesene kemikalije ne smejo biti ponovno prenesene v tretjo državo. 5. Najmanj 30 dni pred vsakim prenosom drugi državi pogodbenici obe državi pogodbenici obvestita Tehnični sekretariat o prenosu. 6. Vsaka država pogodbenica sestavi podrobno letno izjavo o prenosih v prejšnjem letu. Izjava se predloži najkasneje 90 dni po koncu tistega leta in za vsako kemikalijo iz Seznama 1, ki je bila prenesena, in vsebuje naslednje podatke: (a) kemijsko ime, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (b) količino, pridobljeno od drugih držav pogodbenic oziroma preneseno drugim državam pogodbenicam. Za vsak prenos je treba navesti količino, prejemnika in namen. C. PROIZVODNJA Splošna načela za proizvodnjo 7. Vsaka država pogodbenica med proizvodnjo po odstavkih 8 do 12 namenja največjo pozornost zagotavljanju varnosti ljudi in varstvu okolja. Vsaka država pogodbenica izvaja tako proizvodnjo v skladu z notranjimi standardi za varnost in emisije. Posamezen manjši objekt 8. Vsaka država pogodbenica, ki proizvaja kemikalije iz Seznama 1 v raziskovalne, medicinske, farmacevtske ali zaščitne namene, izvaja to proizvodnjo v posameznem manjšem objektu, ki ga odobri država pogodbenica, razen v primerih, ki jih predvidevajo 10., 11. in 12. odstavek. 9. Proizvodnja v posameznem manjšem objektu poteka v reakcijskih posodah na proizvodnih linijah, ki niso zgrajene za neprekinjeno proizvodnjo. Prostornina vsake reakcijske posode ne sme presegati 100 litrov in skupna prostornina vseh reakcijskih posod s prostornino nad 5 litrov ne sme presegati 500 litrov. Drugi objekti 10. Proizvodnja kemikalij iz Seznama 1 v skupnih količinah, ki ne presegajo 10 kg letno, lahko poteka v zaščitne namene v objektu zunaj posameznega manjšega objekta. Objekt odobri država pogodbenica. 11. Proizvodnja kemikalij iz Seznama 1 v količinah, večjih od 100 g letno, se lahko opravlja v raziskovalne, medicinske ali farmacevtske namene zunaj posameznega manjšega objekta v skupnih količinah, ki ne presegajo 10 kg letno na objekt. Te objekte odobri država pogodbenica. 12. Sinteza kemikalij iz Seznama 1 v raziskovalne, medicinske ali farmacevtske namene, ne pa v zaščitne namene, se lahko opravi v laboratorijih v skupnih količinah manj kot 100 g letno na objekt. Za te objekte ne veljajo obveznosti v zvezi s prijavljanjem in preverjanjem, kot je podrobno določeno v poglavjih D in E. D. PRIJAVNE DEKLARACIJE Posamezen manjši objekt 13. Vsaka država pogodbenica, ki načrtuje delovanje posameznega manjšega objekta, Tehničnemu sekretariatu sporoči točno mesto in podroben tehnični opis objekta, vključno s popisom opreme in podrobnimi shemami. Za obstoječe objekte se ta začetna prijavna deklaracija dostavi najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za državo pogodbenico. Začetne prijavne deklaracije o novih objektih se dostavijo najmanj 180 dni pred začetkom obratovanja objekta. 14. Vsaka država pogodbenica Tehnični sekretariat vnaprej obvesti o načrtovanih spremembah v zvezi z začetno prijavno deklaracijo. Obvestilo je treba predložiti najmanj 180 dni prej, preden naj bi prišlo do sprememb. 15. Država pogodbenica, ki proizvaja kemikalije iz Seznama 1 v posameznem manjšem objektu, sestavi podrobno letno izjavo o dejavnostih v objektu za prejšnje leto. Izjava se predloži najkasneje 90 dni po koncu tistega leta in vsebuje: (a) opredelitev objekta; (b) za vsako kemikalijo iz Seznama 1, ki se proizvaja, pridobiva, porablja ali skladišči v objektu, naslednje podatke: (i) kemijsko ime, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (ii) uporabljene načine in proizvedeno količino; (iii) ime in količino predhodnih sestavin, navedenih v Seznamih 1, 2 in 3, uporabljenih za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 1; (iv) količino, porabljeno v objektu, in namen(e) porabe; (v) količino, prejeto iz drugih objektov ali poslano v druge objekte v državi pogodbenici. Za vsako pošiljko je treba navesti količino, prejemnika in namen; (vi) največjo skladiščeno količino kadar koli med letom in (vii) količino, skladiščeno ob koncu leta, in (c) podatke o vseh spremembah v objektu med letom v primerjavi s predhodno predloženimi podrobnimi tehničnimi opisi objekta, vključno s popisi opreme in podrobnimi shemami. 16. Vsaka država pogodbenica, ki proizvaja kemikalije iz Seznama 1 v posameznem manjšem objektu, sestavi podrobno letno prijavo o načrtovanih dejavnostih in predvideni proizvodnji v objektu za prihodnje leto. Prijavo je treba predložiti najmanj 90 dni pred začetkom leta in naj vsebuje: (a) opredelitev objekta; (b) za vsako kemikalijo iz Seznama 1, za katero se predvideva, da se bo proizvedla, porabila ali skladiščila v objektu, naslednje podatke: (i) kemijsko ime, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (ii) predvideno količino, ki bo proizvedena, in namen proizvodnje, in (c) podatke o vseh predvidenih spremembah v objektu med letom v primerjavi s predhodno predloženimi podrobnimi tehničnimi opisi objekta, vključno s popisi opreme in podrobnimi shemami. Drugi objekti iz 10. in 11. odstavka 17. Za vsak objekt država pogodbenica Tehničnemu sekretariatu sporoči ime, mesto in podroben tehničen opis objekta ali njegovega ustreznega dela oziroma delov, kot to zahteva Tehnični sekretariat. Objekt, ki proizvaja kemikalije iz Seznama 1 v zaščitne namene, je treba posebej opredeliti. Za obstoječe objekte se ta začetna prijavna deklaracija dostavi najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za državo pogodbenico. Začetne deklaracije o novih objektih se dostavijo najmanj 180 dni pred začetkom obratovanja objekta. 18. Vsaka država pogodbenica vnaprej obvesti Tehnični sekretariat o načrtovanih spremembah, povezanih z začetno prijavno deklaracijo. Obvestilo se predloži najmanj 180 dni prej, preden naj bi prišlo do sprememb. 19. Vsaka država pogodbenica za vsak objekt sestavi podrobno letno izjavo o dejavnostih v objektu za prejšnje leto. Izjava se predloži najkasneje 90 dni po koncu leta in vsebuje: (a) opredelitev objekta; (b) za vsako kemikalijo iz Seznama 1 naslednje podatke: (i) kemijsko ime, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (ii) proizvedeno količino in pri proizvodnji v zaščitne namene uporabljene načine; (iii) ime in količino predhodnih sestavin, navedenih v Seznamih 1, 2 ali 3, uporabljenih za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 1; (iv) količino, porabljeno v objektu, in namen porabe; (v) količino, preneseno v druge objekte znotraj države pogodbenice. Za vsak prenos je treba navesti količino, prejemnika in namen; (vi) največjo skladiščeno količino kadar koli med letom in (vii) količino, skladiščeno ob koncu leta, ter (c) podatke o vseh spremembah v objektu ali njegovih pomembnih delih med letom v primerjavi s predhodno predloženim podrobnim tehničnim opisom objekta. 20. Vsaka država pogodbenica za vsak objekt sestavi podrobno prijavno deklaracijo o načrtovanih dejavnostih in predvideni proizvodnji v objektu za prihodnje leto. Deklaracijo je treba predložiti najmanj 90 dni pred začetkom tistega leta in naj vsebuje: (a) opredelitev objekta; (b) za vsako kemikalijo iz Seznama 1 naslednje podatke: (i) kemijsko ime, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena, in (ii) predvideno količino, ki bo proizvedena, časovna obdobja, ko naj se predvidena proizvodnja izvede, in namene proizvodnje ter (c) podatke o vseh predvidenih spremembah v objektu ali njegovih pomembnih delih med letom v primerjavi s predhodno predloženimi podrobnimi tehničnimi opisi objekta. E. PREVERJANJE Posamezen manjši objekt 21. Cilj preverjanja v posameznih manjših objektih je preveriti in potrditi, da so proizvedene količine kemikalij iz Seznama 1 pravilno prijavljene in zlasti da njihova skupna količina ne presega 1 tone. 22. Objekt se sistematično preverja z inšpekcijo na kraju samem in spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem. 23. Število, intenzivnost, trajanje, časovni razpored in način inšpekcij za določen objekt temeljijo na tem, kolikšno tveganje pomenijo te kemikalije za cilj in namen te konvencije ter kakšne so značilnosti objekta in narava dejavnosti, ki se tam izvajajo. Ustrezne smernice obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 24. Namen začetne inšpekcije je preveriti in potrditi dostavljene podatke o objektu, vključno s preverjanjem omejitev reakcijskih posod, ki so določene v 9. odstavku. 25. Najkasneje 180 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za posamezno državo pogodbenico, ta sklene na podlagi vzorčnega sporazuma z Organizacijo sporazum o objektu, v katerem so določeni podrobni inšpekcijski postopki za objekt. 26. Vsaka država pogodbenica, ki načrtuje ustanovitev posameznega manjšega objekta po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, sklene na podlagi vzorčnega sporazuma z Organizacijo sporazum o objektu, v katerem so določeni podrobni inšpekcijski postopki za objekt pred delovanjem ali uporabo. 27. Vzorčni sporazum obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. Drugi objekti iz 10. in 11. odstavka 28. Cilj preverjanja v vsakem objektu iz 10. in 11. odstavka je preveriti in potrditi, da: (a) se objekt ne uporablja za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 1, razen prijavljenih kemikalij; (b) so količine kemikalij iz Seznama 1, ki so proizvedene, predelane ali porabljene, pravilno prijavljene in skladne s potrebami za prijavljeni namen ter (c) kemikalija iz Seznama 1 ni spremenjena ali zlorabljena za druge namene. 29. Objekt se sistematično preverja z inšpekcijo na kraju samem in spremljanjem stanja z inštrumenti na kraju samem. 30. Število, intenzivnost, trajanje, časovni razpored in način inšpekcij za določen objekt temeljijo na tem, kolikšno tveganje pomenijo proizvedene količine kemikalij ter kakšne so značilnosti objekta in narava dejavnosti, ki se tam izvajajo. Ustrezne smernice obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 31. Najkasneje 180 dni po tem, ko začne ta konvencija veljati za državo pogodbenico, ta sklene na podlagi vzorčnega sporazuma z Organizacijo sporazume o objektih, v katerih so določeni podrobni inšpekcijski postopki za vsak objekt. 32. Vsaka država pogodbenica, ki načrtuje ustanovitev takega objekta po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, sklene z Organizacijo sporazum o objektu pred njegovim obratovanjem ali uporabo. A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije zbirnih nacionalnih podatkov 1. Začetne in letne prijavne deklaracije, ki jih dostavi vsaka država pogodbenica na podlagi 7. in 8. odstavka 6. člena, vsebujejo zbirne nacionalne podatke za preteklo koledarsko leto o proizvedenih, predelanih, porabljenih, uvoženih in izvoženih količinah vsake kemikalije iz Seznama 2 ter količinsko specifikacijo uvoza in izvoza za vsako državo posebej. 2. Vsaka država pogodbenica predloži: (a) začetne prijavne deklaracije na podlagi 1. odstavka najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, nato pa od naslednjega koledarskega leta dalje (b) letne prijavne deklaracije najkasneje 90 dni po koncu preteklega koledarskega leta. Prijavne deklaracije tovarniških kompleksov za proizvodnjo, predelavo ali porabo kemikalij iz Seznama 2 3. Začetne in letne prijavne deklaracije se zahtevajo za vse tovarniške komplekse, ki obsegajo enega ali več obratov, ki so proizvajali, predelovali ali porabljali v katerem koli izmed treh preteklih koledarskih let oziroma je zanje predvideno, da bodo proizvajali, predelovali ali porabljali v naslednjem koledarskem letu več kot: (a) 1 kg kemikalije z oznako “*” iz dela A Seznama 2; (b) 100 kg katere koli druge kemikalije, naštete v delu A Seznama 2; ali (c) 1 tono kemikalije, naštete v delu B Seznama 2. 4. Vsaka država pogodbenica predloži: (a) začetne prijavne deklaracije na podlagi 3. odstavka najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, nato pa od nadaljnjega koledarskega leta dalje, (b) letne izjave o preteklih dejavnostih najkasneje 90 dni po koncu preteklega koledarskega leta; (c) letne prijavne deklaracije o predvidenih dejavnostih najkasneje 60 dni pred začetkom naslednjega koledarskega leta. Vsaka taka dodatna dejavnost, načrtovana po predložitvi letne prijavne deklaracije, mora biti prijavljena najkasneje pet dni pred začetkom te dejavnosti. 5. Deklaracije na podlagi 3. odstavka se na splošno ne zahtevajo za mešanice, ki vsebujejo nizko koncentracijo kemikalije iz Seznama 2. V skladu s smernicami so zahtevane samo takrat, kadar velja, da pomenita možnost ponovnega pridobivanja kemikalije iz Seznama 2 iz mešanice in njena skupna masa tveganje za cilj in namen te konvencije. Te smernice obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 6. Prijavne deklaracije tovarniškega kompleksa na podlagi 3. odstavka vsebujejo: (a) ime tovarniškega kompleksa in ime lastnika, družbe ali podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto, vključno z naslovom, in (c) število obratov v tovarniškem kompleksu, ki so prijavljeni na podlagi VIII. dela te priloge. 7. Prijavne deklaracije tovarniškega kompleksa na podlagi 3. odstavka vsebujejo za vsak obrat, ki je znotraj tovarniškega kompleksa in za katerega velja seznam iz 3. odstavka, tudi naslednje podatke: (a) ime obrata in ime lastnika, družbe oziroma podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto v tovarniškem kompleksu, vključno s številko posebne zgradbe ali objekta, če jo ima; (c) njegove glavne dejavnosti; (d) ali obrat: (i) proizvaja, predeluje ali porablja prijavljeno kemikalijo oziroma kemikalije iz Seznama 2; (ii) je namenjen takim dejavnostim ali je večnamenski in (iii) izvaja druge dejavnosti v zvezi s prijavljeno kemikalijo oziroma kemikalijami iz Seznama 2, vključno z navedbo take druge dejavnosti (npr. skladiščenje), in (e) proizvodno zmogljivost obrata za vsako prijavljeno kemikalijo iz Seznama 2. 8. Prijavne deklaracije o tovarniškem kompleksu na podlagi 3. odstavka vsebujejo tudi naslednje podatke o vsaki kemikaliji iz Seznama 2 nad prijavnim pragom: (a) kemijsko ime, običajno ali trgovsko ime, ki se uporablja v objektu, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (b) v začetni prijavni deklaraciji: skupno proizvedeno, predelano, porabljeno, uvoženo in izvoženo količino za tovarniški kompleks v vsakem od treh preteklih koledarskih let; (c) v letni izjavi o preteklih dejavnostih: skupno proizvedeno, predelano, porabljeno, uvoženo in izvoženo količino za tovarniški kompleks v preteklem koledarskem letu; (d) v letni prijavni deklaraciji o predvidenih dejavnostih: skupno količino, ki bo predvidoma proizvedena, predelana ali porabljena v tovarniškem kompleksu v naslednjem koledarskem letu, vključno s predvidenimi časovnimi obdobji za proizvodnjo, predelavo ali porabo, in (e) namene, za katere je kemikalija bila ali bo proizvedena, predelana ali porabljena: (i) predelovanje in poraba na kraju samem z navedbo vrst izdelkov; (ii) prodaja ali prenos znotraj ozemlja ali na kateri koli kraj v pristojnosti ali pod nadzorom države pogodbenice z navedbo, ali gre za drug industrijski obrat, trgovca ali koga drugega, in če je mogoče, z navedbo vrst končnih izdelkov; (iii) neposreden izvoz z navedbo posameznih držav ali (iv) druge, vključno z navedbo teh drugih namenov. Izjave o pretekli proizvodnji kemikalij iz Seznama 2 za namene kemičnega orožja 9. Vsaka država pogodbenica najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, prijavi vse tovarniške komplekse, skupaj z obrati, ki so kadar koli od 1. januarja 1946 proizvajali kemikalijo iz Seznama 2 za namene kemičnega orožja. 10. Izjave o tovarniškem kompleksu na podlagi 9. odstavka vsebujejo: (a) ime tovarniškega kompleksa in ime lastnika, družbe ali podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto, vključno z naslovom; (c) za vsak obrat v tovarniškem kompleksu, za katerega veljajo navedbe 9. odstavka, enake podatke, kot so zahtevani v pododstavkih (a) do (e) 7. odstavka, in (d) za vsako kemikalijo iz Seznama 2, proizvedeno za namene kemičnega orožja: (i) kemijsko ime, običajno ali trgovsko ime, ki se uporablja v objektu za proizvodnjo kemičnega orožja, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (ii) podatke o tem, kdaj je bila kemikalija proizvedena, in o proizvedni količini, in (iii) kraj, kamor je bila kemikalija dostavljena in končni izdelek, ki je bil tam proizveden, če je znan. Obveščanje držav pogodbenic 11. Tehnični sekretariat državam pogodbenicam na zahtevo pošlje seznam tovarniških kompleksov, prijavljenih po tem poglavju, skupaj s podatki, dostavljenimi na podlagi 6. odstavka, pododstavkov (a) in (c) 7. odstavka, točk (i) in (iii) pododstavka (d) 7. odstavka, pododstavka (a) 8. odstavka in 10. odstavka. B. PREVERJANJE Splošno 12. Preverjanje, predvideno v 4. odstavku 6. člena, se izvaja z inšpekcijo na kraju samem pri tistih od prijavljenih tovarniških kompleksov, ki obsegajo enega ali več obratov, ki so proizvedli, predelali ali porabili v katerem koli izmed treh preteklih let ali ki nameravajo v naslednjem koledarskem letu proizvesti, predelati ali porabiti več kot: (a) 10 kg kemikalije z oznako “*” iz dela A Seznama 2; (b) 1 tono katere koli druge kemikalije, naštete v delu A Seznama 2, ali (c) 10 ton kemikalije, naštete v delu B Seznama 2. 13. Program in proračun Organizacije, ki ga sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (a) 21. odstavka 8. člena kot posebno postavko, vsebuje program in proračun za preverjanje po tem poglavju. Pri razporejanju sredstev, ki so na voljo za preverjanje po 6. členu, Tehnični sekretariat v prvih treh letih po začetku veljavnosti te konvencije daje prednost začetnim inšpekcijam tovarniških kompleksov, prijavljenih na podlagi poglavja A. Razporeditev sredstev se nato pregleda in popravi na podlagi pridobljenih izkušenj. 14. Tehnični sekretariat opravi začetne inšpekcije in nadaljnje inšpekcije na podlagi odstavkov 15 do 22. Cilji inšpekcije 15. Splošen cilj inšpekcij je preveriti in potrditi, da so dejavnosti v skladu z obveznostmi po tej konvenciji in skladne s podatki, ki morajo biti navedeni v prijavnih deklaracijah in izjavah. Posebni cilji inšpekcij v tovarniških kompleksih, prijavljenih na podlagi poglavja A, vključujejo preverjanje: (a) odsotnosti vsake kemikalije iz Seznama 1 in zlasti njene proizvodnje, razen če je ta v skladu s VI. delom te priloge; (b) skladnosti s prijavnimi deklaracijami o ravni proizvodnje, predelave ali porabe kemikalij iz Seznama 2 in (c) nedovoljene uporabe kemikalij iz Seznama 2 za dejavnosti, ki so prepovedane s to konvencijo. Začetne inšpekcije 16. V vsakem tovarniškem kompleksu, ki mora biti pregledan na podlagi 12. odstavka, se opravi začetna inšpekcija čim prej, po možnosti pa ne kasneje kot tri leta po začetku veljavnosti te konvencije. V tovarniških kompleksih, prijavljenih po tem obdobju, se opravi začetna inšpekcija najkasneje eno leto po prvi prijavi proizvodnje, predelave ali porabe. Tehnični sekretariat izbere tovarniške komplekse za začetno inšpekcijo tako, da onemogoči napoved točnega časa, ko naj bi bil tovarniški kompleks pregledan. 17. Med začetno inšpekcijo se pripravi osnutek sporazuma o objektu za tovarniški kompleks, razen če se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, in Tehnični sekretariat dogovorita, da ta ni potreben. 18. Glede pogostnosti in intenzivnosti nadaljnjih inšpekcij inšpektorji med začetno inšpekcijo presodijo tveganje, ki ga pomenijo ustrezne kemikalije, značilnosti tovarniškega kompleksa in narava dejavnosti, ki se tam izvaja, za cilj in namen te konvencije, pri čemer med drugim upoštevajo naslednja merila: (a) strupenost v seznamih navedenih kemikalij in z njimi proizvedenih končnih izdelkov, če so; (b) količino v seznamih navedenih kemikalij, ki so praviloma skladiščene na kraju inšpekcije; (c) količino kemijskih surovin za kemikalije, navedene v seznamih, ki so pravilno skladiščene na kraju inšpekcije; (d) proizvodno zmogljivost obratov za kemikalije iz Seznama 2 in (e) zmogljivost in zmožnost preureditve za začetek proizvodnje, skladiščenja in polnjenja strupenih kemikalij na kraju inšpekcije. Inšpekcije 19. Po opravljeni začetni inšpekciji se v vsakem tovarniškem kompleksu, ki ga je treba pregledati na podlagi 12. odstavka, opravljajo nadaljnje inšpekcije. 20. Pri izbiri posebnih tovarniških kompleksov za inšpekcijo in pri odločanju o pogostnosti in intenzivnosti inšpekcij, Tehnični sekretariat primerno upošteva tveganje, ki ga določena kemikalija, značilnosti tovarniškega kompleksa in narava dejavnosti, ki se tam opravljajo, pomenijo za cilj in namen te konvencije, pri čemer upošteva ustrezni sporazum o objektu in rezultate začetnih inšpekcij in nadaljnjih inšpekcij. 21. Tehnični sekretariat izbere določen tovarniški kompleks, ki ga je treba pregledati tako, da onemogoči napoved točnega časa, ko naj bi bil tovarniški kompleks pregledan. 22. V nobenem tovarniškem kompleksu se ne smeta opraviti več kot dve inšpekciji v koledarskem letu po določbah te konvencije. Vendar pa to ne sme omejevati inšpekcij na podlagi 9. člena. Inšpekcijski postopki 23. Dodatno k dogovorjenim smernicam, drugim ustreznim določbam te priloge in Priloge o zaupnosti veljajo tudi odstavki 24 do 30 spodaj. 24. Sporazum o objektu za prijavljen tovarniški kompleks mora biti sklenjen najkasneje 90 dni po opravljeni začetni inšpekciji med državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, in Organizacijo, razen če se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, in Tehnični sekretariat dogovorita, da ta ni potreben. Temelji naj na vzorčnem sporazumu in ureja izvajanje inšpekcij v prijavljenem tovarniškem kompleksu. Sporazum določa pogostnost in intenzivnost inšpekcij ter podrobne inšpekcijske postopke, skladno z odstavki 25 do 29. 25. Inšpekcija naj se osredotoča na prijavljeni obrat oziroma obrate za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 2 v prijavljenem tovarniškem kompleksu. Če inšpekcijska skupina zahteva dostop do drugih delov tovarniškega kompleksa, je treba dostop do teh območij dovoliti v skladu z obveznostjo dajanja pojasnil na podlagi 51 odstavka II. dela te priloge in v skladu s sporazumom o objektu oziroma v skladu s pravili o nadzorovanem dostopu, podrobno opredeljenem v poglavju C X. dela te priloge, če takega sporazuma ni. 26. Dostop do evidenc je treba zagotoviti, kot je primerno za zagotovitev, da ni bilo zlorabe prijavljenih kemikalij in da je bila proizvodnja skladna s prijavljenimi deklaracijami. 27. Opraviti je treba vzorčenje in analize, da se preveri odsotnost neprijavljenih kemikalij iz seznama. 28. Območja, ki jih je treba pregledati, lahko vključujejo: (a) območja, kjer se dobavljajo ali skladiščijo kemijske surovine (reaktanti); (b) območja za pripravo reaktantov pred dodajanjem v reakcijske posode; (c) primerne napajalne linije od območij iz pododstavka (a) ali pododstavka (b) do reakcijskih posod skupaj z vsemi pripadajočimi ventili, merilniki pretoka itd.; (d) zunanji videz reakcijskih posod in pomožne opreme; (e) linije, ki od reacijskih posod vodijo do prostorov za dolgoročno ali kratkoročno skladiščenje ali do opreme za nadaljnjo predelavo prijavljenih kemikalij iz Seznama 2; (f) krmilno opremo za katere koli postavke iz pododstavkov (a) do (e); (g) opremo in območja za ravnanje z odpadki in odpadnimi tekočinami; (h) opremo in območja za odstranjevanje kemikalij, ki ne ustrezajo tehničnim zahtevam; 29. Inšpekcija ne sme trajati dlje kot 96 ur, vendar pa se lahko inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija dogovorita za podaljšanje. Obvestilo o inšpekciji 30. Tehnični sekretariat državo pogodbenico obvesti o inšpekciji najmanj 48 ur pred prihodom inšpekcijske skupine v tovarniški kompleks, ki bo pregledan. C. PRENOSI V DRŽAVE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE 31. Kemikalije iz Seznama 2 se lahko prenesejo le državam pogodbenicam oziroma sprejemajo samo od njih. Ta obveznost začne veljati tri leta po začetku veljavnosti te konvencije. 32. V tem vmesnem triletnem obdobju vsaka država pogodbenica za prenose kemikalij iz Skupine 2 v države, ki niso pogodbenice te konvencije, zahteva potrdilo o končni uporabi, kot je podrobno določeno spodaj. Za takšne prenose vsaka država pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prenesene kemikalije uporabljajo le za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. Med drugim država pogodbenica od države prejemnice zahteva potrdilo, ki v zvezi s prenesenimi kemikalijami navaja: (a) da bodo te uporabljene le za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo; (b) da ne bodo ponovno prenesene; (c) njihove vrste in količine; (d) njihovo končno uporabo ali uporabe in (e) ime ali imena in naslov ali naslove končnega uporabnika ali končnih uporabnikov. A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Prijavne deklaracije zbirnih nacionalnih podatkov 1. Začetne in letne prijavne deklaracije, ki jih mora zagotoviti država pogodbenica na podlagi 7. in 8. odstavka 6. člena, vsebujejo zbirne nacionalne podatke za preteklo koledarsko leto o proizvedenih, uvoženih in izvoženih količinah vsake kemikalije iz Seznama 3 ter količinske sezname uvoza in izvoza za vsako državo posebej. 2. Vsaka država pogodbenica predloži: (a) začetno prijavno deklaracijo na podlagi 1. odstavka najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, nato pa od naslednjega koledarskega leta dalje (b) letne prijavne deklaracije najkasneje 90 dni po koncu preteklega koledarskega leta. Prijavne deklaracije tovarniških kompleksov za proizvodnjo kemikalij iz Seznama 3 3. Začetne in letne prijavne deklaracije se zahtevajo za vse tovarniške komplekse, ki obsegajo enega ali več obratov, ki so v preteklem koledarskem letu proizvedli ali nameravajo v naslednjem koledarskem letu proizvesti več kot 30 ton kemikalije iz Seznama 3. 4. Vsaka država pogodbenica predloži: (a) začetne prijavne deklaracije na podlagi 3. odstavka najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, nato pa od naslednjega koledarskega leta dalje (b) letne izjave o preteklih dejavnostih najkasneje 90 dni po koncu preteklega koledarskega leta; (c) letne prijavne deklaracije o predvidenih dejavnostih najkasneje 60 dni pred začetkom naslednjega koledarskega leta. Vsaka taka dodatna dejavnost, načrtovana po predložitvi letne deklaracije, mora biti prijavljena najkasneje pet dni pred začetkom te dejavnosti. 5. Deklaracije na podlagi 3. odstavka se na splošno ne zahtevajo za mešanice, ki vsebujejo nizko koncentracijo kemikalije iz Seznama 3. V skladu s smernicami so zahtevane samo takrat, kadar velja, da pomeni možnost ponovnega pridobivanja kemikalije iz Seznama 3 tveganje za cilj in namen te konvencije. Te smernice obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 6. Prijavne deklaracije tovarniškega kompleksa na podlagi 3. odstavka vsebujejo: (a) ime tovarniškega kompleksa in ime lastnika, družbe ali podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto, vključno z naslovom, in (c) število obratov v tovarniškem kompleksu, ki so prijavljeni na podlagi VII. dela te priloge. 7. Prijavne deklaracije tovarniškega kompleksa na podlagi 3. odstavka vsebujejo za vsak obrat znotraj tovarniškega kompleksa in za katerega velja seznam iz 3. odstavka, tudi naslednje podatke: (a) ime obrata in ime lastnika, družbe oziroma podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto v tovarniškem kompleksu, vključno s številko posebne zgradbe ali objekta, če jo ima; (c) njegove glavne dejavnosti. 8. Prijavne deklaracije tovarniškega kompleksa na podlagi 3. odstavka vsebujejo tudi naslednje podatke o vsaki kemikaliji iz Seznama 3 nad prijavnim pragom: (a) kemijsko ime, običajno ali trgovsko ime, ki se uporablja v objektu, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (b) približno količino proizvodnje kemikalije v preteklem koledarskem letu ali pri prijavnih deklaracijah za predvidene dejavnosti za naslednje koledarsko leto, izraženo v razponih: 30 do 200 ton, 200 do 1.000 ton, 1.000 do 10.000 ton, 10.000 do 100.000 ton in nad 100.000 ton, ter (c) namene, za katere je kemikalija bila ali bo proizvedena. Izjave o pretekli proizvodnji kemikalij iz Seznama 3 za namene kemičnega orožja 9. Vsaka država pogodbenica najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati, prijavi vse tovarniške komplekse skupaj z obrati, ki so kadar koli od 1. januarja 1946 proizvajali kako kemikalijo iz Seznama 3 za namene kemičnega orožja. 10. Izjave tovarniškega kompleksa na podlagi 9. odstavka vsebujejo: (a) ime tovarniškega kompleksa in ime lastnika, družbe ali podjetja, ki ga upravlja; (b) njegovo točno mesto, vključno z naslovom; (c) za vsak obrat v tovarniškem kompleksu, za katerega veljajo navedbe iz 9. odstavka, enake podatke, kot so zahtevani v pododstavkih (a) do (c) 7. odstavka, in (d) za vsako kemikalijo iz Seznama 3, proizvedeno za namene kemičnega orožja: (i) kemijsko ime, običajno ali trgovsko ime, ki se uporablja v objektu za proizvodnjo kemičnega orožja, strukturno formulo in registrsko številko CAS, če je dodeljena; (ii) podatke o tem, kdaj je bila kemikalija proizvedena, in o proizvedeni količini ter (iii) kraj, kamor je bila kemikalija dostavljena, in končni izdelek, ki je bil tam proizveden, če je znan. Obveščanje držav pogodbenic 11. Tehnični sekretariat državam pogodbenicam na zahtevo pošlje seznam tovarniških kompleksov skupaj s podatki na podlagi 6. odstavka, pododstavka (a) in (c) 7. odstavka, pododstavka (a) 8. odstavka in 10. odstavka. B. PREVERJANJE Splošno 12. Preverjenje, predvideno v 5. odstavku 6. člena, se izvaja z inšpekcijami na kraju samem pri tistih prijavljenih tovarniških kompleksih, ki so v preteklem letu proizvedli oziroma za katere se predvideva, da bodo proizvedli v naslednjem koledarskem letu več kot skupno 200 ton katere koli kemikalije iz Seznama 3 nad prijavnim pragom 30 ton. 13. Program in proračun Organizacije, ki ga sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (a) 21. odstavka 8. člena, vsebuje kot posebno postavko program in proračun za preverjanje po tem poglavju ob upoštevanju 13. odstavka VII. dela te priloge. 14. Skladno s tem poglavjem Tehnični sekretariat naključno izbere tovarniški kompleks za inšpekcijo z ustreznimi mehanizmi, kot je na primer uporaba posebej zasnovane računalniške programske opreme, in sicer na podlagi naslednjih dejavnikov presojanja: (a) pravične geografske porazdelitve inšpekcij in (b) podatkov o prijavljenih tovarniških kompleksih, ki so na voljo Tehničnemu sekretariatu, v zvezi z ustreznimi kemikalijami, značilnostmi tovarniškega kompleksa in naravo dejavnosti, ki se tam opravljajo. 15. Noben tovarniški kompleks ne sme biti pregledan več kot dvakrat v letu po določbah tega poglavja. Vendar pa to ne sme omejevati inšpekcij na podlagi 9. člena. 16. Pri izbiranju tovarniških kompleksov za inšpekcijo po tem poglavju Tehnični sekretariat upošteva naslednjo omejitev za skupno število inšpekcij, ki se opravijo v državi pogodbenici na koledarsko leto po tem delu in po IX. delu te priloge: skupno število inšpekcij ne sme presegati treh plus 5 odstotkov skupnega števila tovarniških kompleksov, ki jih je država pogodbenica prijavila po tem delu in po IX. delu te priloge, ali skupaj 20 inšpekcij glede na to, katero število je nižje. Cilji inšpekcij 17. Pri tovarniških kompleksih, prijavljenih po poglavju A, je splošni cilj inšpekcij preveriti in potrditi, da so dejavnosti skladne s podatki, ki morajo biti navedeni v prijavnih deklaracijah in izjavah. Poseben cilj inšpekcij je preverjanje odsotnosti vsake kemikalije iz Seznama 1, in zlasti njene proizvodnje, razen če je v skladu s VI. delom te priloge. Inšpekcijski postopki 18. Dodatno k dogovorjenim smernicam, drugim ustreznim določbam te priloge in Priloge o zaupnosti veljajo tudi in odstavki 19 do 25 spodaj. 19. Sporazuma o objektu ni, razen če ga zahteva država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 20. Inšpekcija naj se osredotoča na prijavljeni obrat oziroma obrate za proizvodnjo prijavljenih kemikalij iz Seznama 3 v prijavljenem tovarniškem kompleksu. Če inšpekcijska skupina v skladu z 51. odstavkom II. dela te priloge zahteva dostop do drugih delov tovarniškega kompleksa zaradi pojasnjevanja dvoumnosti, se o obsegu takega dostopa dogovorita inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 21. Inšpekcijska skupina ima lahko dostop do evidenc, kadar inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, soglašata, da bo tak dostop pripomogel k doseganju ciljev inšpekcije. 22.Vzorčenje in analize na kraju samem se lahko opravijo zato, da se preveri odsotnost neprijavljenih kemikalij, opredeljenih v seznamih. V primeru nerešenih dvoumnosti se lahko taki vzorci analizirajo v za to določenem laboratoriju na drugem kraju, vendar pod pogojem, da se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, s tem strinja. 23. Območja, ki jih je treba pregledati, lahko vključujejo: (a) območja, kjer se dobavljajo ali skladiščijo kemijske surovine (reaktanti); (b) območja za pripravo reaktantov pred dodajanjem v reakcijske posode; (c) primerne napajalne linije od območij, navedenih v pododstavku (a) ali (b), do reakcijskih posod skupaj z vsemi pripadajočimi ventili, merilniki pretoka itd.; (d) zunanji videz reakcijskih posod in pomožne opreme; (e) linije, ki od reacijskih posod vodijo do prostorov za dolgoročno in kratkoročno skladiščenje ali do opreme za nadaljnjo predelavo kemikalij iz Seznama 3; (f) krmilno opremo za katere koli postavke iz pododstavkov (a) do (e); (g) opremo in območja za ravnanje z odpadki in odpadnimi tekočinami; (h) opremo in območja za odstranjevanje kemikalij, ki ne ustrezajo tehničnim zahtevam; 24. Inšpekcija ne sme trajati dlje kot 24 ur, vendar pa se lahko inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, dogovorita za podaljšanja. Obvestilo o inšpekciji 25. Tehnični sekretariat državo pogodbenico obvesti o inšpekciji najmanj 120 ur pred prihodom inšpekcijske skupine v tovarniški kompleks, ki bo pregledan. C. PRENOSI V DRŽAVE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE 26. Pri prenosu kemikalij iz Seznama 3 v države, ki niso pogodbenice, vsaka država pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se prenesene kemikalije uporabljajo le za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo. Med drugim država pogodbenica od države prejemnice zahteva potrdilo, ki v zvezi s prenesenimi kemikalijami navaja: (a) da bodo te uporabljene le za namene, ki niso prepovedani s to konvencijo; (b) da ne bodo ponovno prenesene; (c) njihove vrste in količine; (d) njihovo končno uporabo ali uporabe in (e) ime ali imena in naslov ali naslove končnega uporabnika ali končnih uporabnikov. 27. Pet let po začetku veljavnosti te konvencije država pogodbenica prouči potrebo po določitvi drugih ukrepov glede prenosa kemikalij iz Seznama 3 v države, ki niso pogodbenice te konvencije. A. PRIJAVNE DEKLARACIJE Seznam drugih objektov kemijske proizvodnje 1. Začetna prijavna deklaracija, ki jo mora dostaviti vsaka država pogodbenica na podlagi 7. odstavka 6. člena, vsebuje seznam vseh tovarniških kompleksov, ki: (a) so v preteklem koledarskem letu s sintezo proizvedli več kot 200 ton posameznih organskih kemikalij, ki niso vključene v sezname, ali (b) obsegajo enega ali več obratov, ki so v preteklem koledarskem letu proizvedli s sintezo več kot 30 ton posameznih organskih kemikalij, ki niso vključene v sezname in vsebujejo elemente fosfor, žveplo ali fluor (v nadaljevanju “PSF-obrati” in “PSF-kemikalije”). 2. Seznam drugih objektov kemijske proizvodnje, ki ga je treba predložiti na podlagi 1. odstavka, naj ne vključuje tovarniških kompleksov, ki so proizvajali izključno razstreliva ali ogljikovodike. 3. Vsaka država pogodbenica predloži svoj seznam drugih objektov kemijske proizvodnje na podlagi 1. odstavka kot del svoje začetne prijavne deklaracije najkasneje 30 dni po tem, ko začne ta konvencija zanjo veljati. Vsaka država pogodbenica najkasneje 90 dni po začetku vsakega naslednjega koledarskega leta letno dostavlja podatke, potrebne za dopolnitev seznama. 4. Seznam drugih objektov kemijske proizvodnje, ki ga je treba predložiti na podlagi 1. odstavka, vsebuje naslednje podatke o vsakem tovarniškem kompleksu: (a) ime tovarniškega kompleksa in ime lastnika, družbe ali podjetja, ki ga upravlja; (b) točno mesto tovarniškega kompleksa, vključno z naslovom; (c) njegove glavne dejavnosti in (d) približno število obratov, ki proizvajajo kemikalije iz 1. odstavka v tovarniškem kompleksu. 5. Za tovarniške komplekse, navedene v seznamu na podlagi pododstavka (a) 1. odstavka, vsebuje seznam tudi podatke o približni skupni količini proizvodnje posameznih organskih kemikalij, ki niso vključene v sezname, v preteklem koledarskem letu, izražene v razponih: pod 1.000 ton, od 1.000 do 10.000 ton in nad 10.000 ton. 6. Za tovarniške komplekse, navedene v seznamu na podlagi pododstavka (b) 1. odstavka, seznam navaja tudi število PSF-obratov v tovarniškem kompleksu in vključuje podatke o približni skupni količini proizvodnje PSF-kemikalij, proizvedenih v vsakem PSF-obratu v preteklem koledarskem letu, izražene v razponih: pod 200 ton, od 200 do 1.000 ton, od 1.000 do 10.000 ton in nad 10.000 ton. Pomoč Tehničnega sekretariata 7. Če država pogodbenica iz upravnih razlogov sodi, da je treba zaprositi za pomoč pri sestavljanju njenega seznama objektov za proizvodnjo kemičnega orožja na podlagi 1. odstavka, lahko od Tehničnega sekretariata zahteva, da zagotovi takšno pomoč. Vprašanja glede popolnosti seznama se nato rešujejo s posvetovanji med državo pogodbenico in Tehničnim sekretariatom. Obveščanje držav pogodbenic 8. Tehnični sekretariat državam pogodbenicam na zahtevo pošlje sezname drugih objektov za proizvodnjo kemičnega orožja, predložene na podlagi 1. odstavka, vključno s podatki, posredovanimi po 4. odstavku. B. PREVERJANJE Splošno 9. Skladno z določbami poglavja C je treba opraviti preverjanje, kot ga predvideva 6. odstavek 6. člena, z inšpekcijami na kraju samem v: (a) tovarniških kompleksih, navedenih na podlagi pododstavka (a) 1. odstavka, in (b) tovarniških kompleksih, navedenih na podlagi pododstavka (b) 1. odstavka, ki obsegajo enega ali več PSF-obratov, ki so proizvedli v preteklem koledarskem letu več kot 200 ton kake PSF-kemikalije. 10. Program in proračun Oganizacije, ki ga sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (a) 21. odstavka 8. člena, vsebuje kot posebno postavko program in proračun za preverjanje po tem poglavju po začetku izvajanja. 11. Skladno s tem poglavjem Tehnični sekretariat naključno izbere tovarniški kompleks za inšpekcijo z ustreznimi mehanizmi, kot je na primer uporaba posebej zasnovane računalniške programske opreme, in sicer na podlagi naslednjih dejavnikov presojanja: (a) pravične geografske porazdelitve inšpekcij; (b) podatkov o prijavljenih tovarniških kompleksih, ki so na voljo Tehničnemu sekretariatu, v zvezi z značilnostmi tovarniškega kompleksa in dejavnostmi, ki se tam opravljajo, ter (c) predlogov držav pogodbenic na podlagi, ki bo dogovorjena v skladu s 25. odstavkom. 12. Noben tovarniški kompleks ne sme biti pregledan več kot dvakrat v letu po določbah tega poglavja. Vendar pa to ne sme ovirati inšpekcij na podlagi 9. člena. 13. Pri izbiranju tovarniških kompleksov za inšpekcijo po tem poglavju Tehnični sekretariat upošteva naslednjo omejitev za skupno število inšpekcij, ki naj se opravijo v državi pogodbenici na koledarsko leto po tem delu in po VIII. delu te priloge: skupno število inšpekcij ne sme presegati treh plus 5 odstotkov skupnega števila tovarniških kompleksov, ki jih je prijavila država pogodbenica po tem delu in po VIII. delu te priloge, ali skupaj 20 inšpekcij glede na to, katero število je nižje. Cilji inšpekcije 14. Pri tovarniških kompleksih, navedenih po poglavju A, je splošni cilj inšpekcij preveriti in potrditi, da so dejavnosti skladne s podatki, ki morajo biti navedeni v prijavnih deklaracijah in izjavah. Poseben cilj inšpekcij je preverjanje odsotnosti vsake kemikalije iz Seznama 1 in zlasti njene proizvodnje, razen če je v skladu s VI. delom te priloge. Inšpekcijski postopki 15. Dodatno k dogovorjenim smernicam, drugim določbam te priloge in Priloge o zaupnosti veljajo tudi odstavki 16 do 20 spodaj. 16. Sporazuma o objektu ni, razen če ga zahteva država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 17. Inšpekcija v tovarniškem kompleksu, izbranem za inšpekcijo, naj se osredotoča na obrat ali obrate za proizvodnjo kemikalij iz 1. odstavka, zlasti na PSF-obrate, navedene na podlagi pododstavka (b) 1. odstavka. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima pravico nadzorovati dostop do teh obratov v skladu s pravili o nadzorovanem dostopu, kot je določeno v poglavju C X. dela te priloge. Če inšpekcijska skupina v skladu z 51. odstavkom II. dela te priloge zahteva dostop do drugih delov tovarniškega kompleksa zaradi pojasnjevanja dvoumnosti, se o obsegu takega dostopa dogovorita inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 18. Inšpekcijska skupina ima lahko dostop do evidenc, kadar inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, soglašata, da bo tak dostop pripomogel k doseganju ciljev inšpekcije. 19. Vzorčenje in analize na kraju samem se lahko opravijo zato, da se preveri odsotnost neprijavljenih kemikalij, opredeljenih v seznamih. V primeru nerešenih dvoumnosti se lahko taki vzorci analizirajo v za to določenem laboratoriju na drugem kraju, vendar pod pogojem, da se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, s tem strinja. 20. Inšpekcija ne sme trajati dlje kot 24 ur, vendar pa se lahko inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, dogovorita za podaljšanja. Obvestilo o inšpekciji 21. Tehnični sekretariat državo pogodbenico obvesti o inšpekciji najmanj 120 ur pred prihodom inšpekcijske skupine v tovarniški kompleks, ki bo pregledan. C. IZVAJANJE IN PREGLED POGLAVJA B Izvajanje 22. Izvajanje poglavja B se začne ob začetku četrtega leta po začetku veljavnosti te konvencije, razen če Konferenca na svojem rednem zasedanju v tretjem letu po začetku veljavnosti te konvencije ne odloči drugače. 23. Generalni direktor pripravi za redno zasedanje Konference v tretjem letu po začetku veljavnosti te konvencije poročilo, ki povzema izkušnje Tehničnega sekretariata pri izvajanju določb VII. in VIII. dela te priloge ter poglavja A tega dela. 24. Na svojem rednem zasedanju v tretjem letu po začetku veljavnosti te konvencije lahko Konferenca na podlagi poročila generalnega direktorja tudi odloči o porazdelitvi razpoložljivih sredstev za preverjanje po poglavju B med “PSF-obrate” in druge objekte kemijske proizvodnje. Sicer pa je ta porazdelitev prepuščena strokovnim izkušnjam Tehničnega sekretariata in dodana dejavnikom presojanja iz 11. odstavka. 25. Na svojem rednem zasedanju v tretjem letu po začetku veljavnosti te konvencije Konferenca po nasvetu Izvršnega sveta odloči, na kakšni podlagi (npr. regionalni) naj bodo predstavljeni predlogi držav pogodbenic za inšpekcije, ki jih je treba upoštevati kot dejavnike presojanja pri izbirnem postopku iz 11. odstavka. Pregled 26. Na prvem izrednem zasedanju Konference, sklicanem na podlagi 22. odstavka 8. člena, je treba ponovno proučiti določbe tega dela Priloge o preverjanju zaradi celovitega pregleda splošnega režima preverjanja za kemijsko industrijo (6. člen, VII. do IX. del te priloge) na podlagi pridobljenih izkušenj. Nato Konferenca pripravi priporočila za večjo uspešnost režima preverjanja. A. IMENOVANJE IN IZBIRANJE INŠPEKTORJEV IN INŠPEKCIJSKIH ASISTENTOV 1. Preveritvene inšpekcije na podlagi 9. člena opravljajo samo inšpektorji in inšpekcijski asistenti, posebej imenovani za to nalogo. Za imenovanje inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov za preveritvene inšpekcije na podlagi 9. člena sestavi generalni direktor z izbiro inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov izmed inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov za rutinske inšpekcijske dejavnosti seznam predlaganih inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov. Seznam obsega dovolj veliko število inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, ki imajo potrebno izobrazbo, izkušnje, sposobnosti in so bili za to usposobljeni, da omogoča prožnost pri izbiri inšpektorjev ob upoštevanju njihove razpoložljivosti in potrebe po kroženju. Primerno pozornost je treba posvetiti tudi pomenu izbiranja inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov na čim širši geografski podlagi. Imenovanje inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov poteka po postopkih, ki jih predvideva poglavje A II. dela te priloge. 2. Generalni direktor določi velikost inšpekcijske skupine in izbere njene člane ob upoštevanju okoliščin posamezne zahteve. Velikost inšpekcijske skupine naj bo čim manjša potrebna za pravilno izpolnitev inšpekcijskega naloga. Noben državljan države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, ali države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ne sme biti član inšpekcijske skupine. B. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI 3. Pred predložitvijo inšpekcijske zahteve za preveritveno inšpekcijo lahko država pogodbenica zaprosi generalnega direktorja, naj Tehnični sekretariat na zahtevo takoj ukrepa. Če generalni direktor tega ne more takoj potrditi, naj to stori ob prvi priložnosti in ob tem spoštuje vrstni red zaprosil za potrditev. Generalni direktor tudi sproti obvešča državo pogodbenico o tem, kdaj je verjetno, da bo mogoče takoj ukrepati. Če bi generalni direktor ugotovil, da na zahteve ni več možno pravočasno ukrepati, lahko Izvršni svet zaprosi, da ustrezno ukrepa, da se razmere v prihodnosti izboljšajo. Obvestila 4. Zahtevek za preveritveno inšpekcijo, ki se predloži Izvršnemu svetu in generalnemu direktorju, naj vsebuje vsaj naslednje podatke: (a) državo pogodbenico, v kateri je treba opraviti inšpekcijo, in če je to potrebno, državo gostiteljico; (b) vstopni mejni prehod, ki naj bo uporabljen; (c) velikost in vrsto kraja inšpekcije; (d) pomisleke glede možne neskladnosti s to konvencijo, vključno z navedbo ustreznih določb te konvencije, o katerih se je vzbudil pomislek, ter naravo in okoliščine možne neskladnosti kot tudi ustrezne podatke, na podlagi katerih je prišlo do pomisleka, ter (e) ime opazovalca države pogodbenice, ki zahteva inšpekcijo Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, lahko predloži kakršne koli dodatne informacije, za katere sodi, da so potrebne. 5. Generalni direktor državi pogodbenici, ki zahteva inšpekcijo, v eni uri potrdi prejem zahtevka. 6. Država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, pravočasno obvesti generalnega direktorja o kraju inšpekcije, tako da ta lahko posreduje te podatke državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, najmanj 12 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 7. Kraj inšpekcije država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, čim točneje označi tako, da posreduje lokacijsko shemo, povezano z referenčno točko z geografskimi koordinatami, podrobno določenimi do najbližje sekunde, če je mogoče. Če je mogoče, država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, posreduje zemljevid s splošnimi oznakami kraja inšpekcije in shemo, ki čim natančneje označuje zahtevano mejo območja, ki ga je treba pregledati. 8. Zahtevana meja območja naj: (a) poteka v razdalji najmanj 10 metrov stran od zgradb ali drugih objektov; (b) ne seka obstoječih varnostnih ograj in (c) poteka v razdalji najmanj 10 metrov zunaj obstoječih varnostnih ograj, ki jih namerava država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, vključiti v zahtevano mejo območja. 9. Če se zahtevana meja območja ne sklada z zahtevami 8. odstavka, jo inšpekcijska skupina ponovno začrta, tako da je skladna s to določbo. 10. Generalni direktor najmanj 12 ur pred načrtovanim prihodom inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod obvesti Izvršni svet o kraju inšpekcije, kot ga podrobno določa 7. odstavek. 11. Hkrati z obvestilom Izvršnemu svetu v skladu z 10. odstavkom generalni direktor posreduje inšpekcijsko zahtevo državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, vključno z navedbo kraja inšpekcije, kot ga podrobno določa 7. odstavek. To obvestilo vključuje tudi podatke, navedene v 32. odstavku II. dela te priloge. 12. Ob prihodu na vstopni mejni prehod inšpekcijska skupina obvesti državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, o inšpekcijskem nalogu. Vstop na ozemlje države pogodenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice 13. Generalni direktor pošlje v skladu z odstavki 13 do 18 9. člena inšpekcijsko skupino v najkrajšem času po prejemu zahtevka za inšpekcijo. Inšpekcijska skupina prispe na vstopni mejni prehod, podrobno določen v zahtevku, v najkrajšem možnem času v skladu z določbami 10. in 11. odstavka. 14. Če je zahtevana meja območja sprejemljiva za državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, mora biti označena kot dokončna meja območja čim prej, vendar najkasneje v 24 urah po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, prepelje inšpekcijsko skupino na dokončno mejo območja kraja inšpekcije. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, sodi, da je to potrebno, se lahko prevoz začne do 12 ur pred iztekom časovnega obdobja, ki je v tem odstavku določeno za označitev dokončne meje območja. Prevoz mora biti v vsakem primeru končan najkasneje 36 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 15. Za vse prijavljene objekte veljajo postopki iz pododstavkov (a) in (b). (Za namene tega dela “prijavljeni objekt” pomeni vse objekte, prijavljene na podlagi 3., 4. in 5. člena. Po 6. členu “prijavljeni objekt” pomeni samo objekte, prijavljene na podlagi VI. dela te priloge, in prijavljene obrate, navedene v prijavnih deklaracijah na podlagi 7. odstavka in pododstavka (c) 10. odstavka VII. dela ter 7. odstavka in pododstavka (c) 10. odstavka VIII. dela te priloge.) (a) Če je zahtevana meja območja znotraj prijavljene meje območja oziroma se sklada z njo, velja prijavljena meja območja kot dokončna meja območja. Vendar se lahko dokončna meja območja ob soglasju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, zmanjša, da se uskladi z mejo območja, ki jo je zahtevala država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo. (b) Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, prepelje inšpekcijsko skupino na dokončno mejo območja čim prej, vendar v vsakem primeru zagotovi njen prihod na mejo območja najkasneje 24 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. Nadomestna določitev dokončne meje območja 16. Če država pogodbenica ne more sprejeti zahtevane meje območja na vstopnem mejnem prehodu, predlaga nadomestno mejo območja čim prej, vendar najkasneje 24 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. Ob razhajanju mnenj se država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, in inšpekcijska skupina začneta pogajati s ciljem, da se sporazumeta o dokončni meji območja. 17. Nadomestna meja območja bi morala biti določena čim natančneje v skladu z 8. odstavkom. Vključuje naj celotno zahtevano mejo območja in naj ji bo ob upoštevanju naravnih značilnosti terena in umetno ustvarjenih meja praviloma čim bližja. Praviloma naj bi potekala v bližini varnostne ograje objekta, če taka ograja obstaja. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, naj skuša vzpostaviti tako povezanost med zahtevano in nadomestno mejo območja, s tem da izpolni najmanj dva od naslednjih pogojev: (a) nadomestna meja območja naj se ne razteza na znatno večje območje, kot ga je zajemala zahtevana meja območja; (b) nadomestna meja območja naj bo čim manj in povsod enako oddaljena od zahtevane meje območja; (c) najmanj en del zahtevane meje območja naj bo viden z nadomestne meje območja. 18. Če je nadomestna meja območja sprejemljiva za inšpekcijsko skupino, postane dokončna meja območja in inšpekcijska skupina se prepelje od vstopnega mejnega prehoda do te meje območja. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, sodi da je to potrebno, se tak prevoz lahko začne do 12 ur pred iztekom časovnega obdobja, ki je v 16. odstavku določen za predlaganje nadomestne meje območja. Prevoz mora biti v vsakem primeru končan najkasneje 36 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 19. Če dokončna meja območja ni dogovorjena, naj se pogajanja o meji območja končajo čim prej, vendar v nobenem primeru ne smejo trajati več kot 24 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. Če dogovor ni dosežen, država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, prepelje inšpekcijsko skupino na neko mesto na nadomestni meji območja. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, sodi, da je to potrebno, se lahko tak prevoz začne do 12 ur pred iztekom časovnega obdobja, ki je v 16. odstavku določeno za predlaganje nadomestne meje območja. Prevoz mora biti v vsakem primeru končan najkasneje 36 ur po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod. 20. Ko je inšpekcijska skupina že na mestu, ji država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi takojšnji dostop do nadomestne meje območja, da ji omogoči pogajanja in sporazum o dokončni meji območja in dostop znotraj dokončne meje območja. 21. Če v 72 urah po prihodu inšpekcijske skupine na mesto sporazum ni dosežen, se nadomestna meja območja določi kot dokončna. Preverjanje lokacije 22. Za pomoč pri ugotavljanju, ali kraj inšpekcije, kamor je bila inšpekcijska skupina prepeljana, ustreza kraju inšpekcij, ki ga je podrobno določila država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, ima inšpekcijska skupina pravico, da uporabi odobreno opremo za iskanje lokacije kraja inšpekcije in jo da namestiti. Inšpekcijska skupina lahko preveri in potrdi svojo lokacijo glede na lokalne značilnosti, prepoznavne z zemljevidov. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pri tej nalogi pomaga inšpekcijski skupini. Zavarovanje kraja pregleda, nadzorovanje izhodov 23. Najkasneje v 12 urah po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, začne zbirati dejanske podatke o vseh izstopih vozil na vseh izstopnih mestih zahtevane meje območja za vsa kopenska vozila ter zračna in vodna plovila. Te podatke izroči inšpekcijski skupini ob njenem prihodu na nadomestno ali dokončno mejo območja glede na to, kam skupina najprej pride. 24. Ta obveznost se izpolni z zbiranjem dejanskih podatkov v obliki prometnih dnevnikov, fotografij, video posnetkov ali podatkov, zbranih z opremo za dokazovanje prisotnosti kemikalij, ki jo zagotovi inšpekcijska skupina za nadzorovanje takšnih izhodov. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, lahko izpolni to obveznost tudi tako, da dovoli enemu ali več članom inšpekcijske skupine, da neodvisno vodijo prometne dnevnike, fotografirajo, snemajo video posnetke izhodnega prometa ali uporabijo opremo za dokazovanje prisotnosti kemikalij in izvajajo druge dejavnosti, kot je lahko dogovorjeno med državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, in inšpekcijsko skupino. 25. Takoj po prihodu inšpekcijske skupine na nadomestno ali dokončno mejo območja, kamor pač skupina najprej pride, se začne zavarovanje kraja inšpekcije, kar pomeni, da začne inšpekcijska skupina nadzorovati izhode s postopki za nadzorovanje izhodov. 26. Taki postopki vključujejo: identifikacijo izhodov vozil, vodenje prometnih dnevnikov, fotografiranje, snemanje video posnetkov, ki jih opravi inšpekcijska skupina o izhodih in izhodnem prometu. Inšpekcijska skupina ima pravico, da gre v spremstvu do katerega koli drugega dela meje območja in preveri, da tam ni nobenih drugih izhodov. 27. Dodatni postopki za nadzorovanje izhodov po dogovoru med inšpekcijsko skupino in državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija, lahko med drugim vključujejo: (a) uporabo senzorjev; (b) naključno izbran selektiven dostop; (c) analizo vzorca. 28. Vse dejavnosti za zavarovanje kraja inšpekcije in nadzorovanje izhodov potekajo v pasu zunaj meje območja, ki ne presega 50 metrov v širino, merjeno navzven. 29. Inšpekcijska skupina ima pravico ob nadzorovanem dostopu pregledovati promet vozil, ki izstopajo iz območja. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, se na vse razumne načine trudi, da inšpekcijski skupini dokaže, da nobeno vozilo, ki naj se pregleda, in do katerega inšpekcijska skupina nima zagotovljenega prostega dostopa, ni uporabljeno za namene, povezane z možnimi pomisleki o neskladnosti, izraženimi v zahtevku za inšpekcijo. 30. Osebje in vozila, ki vstopajo, ter osebje in osebna vozila, ki izstopajo iz območja, se ne pregledujejo. 31. Uporaba zgoraj navedenih postopkov se lahko nadaljuje med trajanjem inšpekcije, ne sme pa neupravičeno ovirati ali zavlačevati normalnega delovanja objekta. Predinšpekcijsko obveščanje in inšpekcijski načrt 32. Za lažjo pripravo inšpekcjskega načrta država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, inšpekcijski skupini pred dostopom zagotovi kratko obveščanje o varnostnih in logističnih vprašanjih. 33. Predinšpekcijsko obveščanje se opravi v skladu s 37. odstavkom II. dela te priloge. Med potekom predinšpekcijskega obveščanja lahko država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, opozori inšpekcijsko skupino na opremo, dokumentacijo ali območja, za katera meni, da so občutljiva in niso povezana z namenom preveritvene inšpekcije. Poleg tega osebje, ki je odgovorno za kraj inšpekcije, obvesti inšpekcijsko skupino o prostorskem razporedu in drugih pomembnih značilnostih celotnega območja. Inšpekcijski skupini se posreduje zemljevid ali skica v merilu, ki prikazuje vse objekte in pomembne geografske značilnosti na območju. Inšpekcijska skupina dobi tudi informacije o razpoložljivosti osebja in evidenc v objektu. 34. Po predinšpekcijskem obveščanju inšpekcijska skupina pripravi na podlagi razpoložljivih informacij in skladno z njimi začetni inšpekcijski načrt, ki podrobno določa dejavnosti, ki jih mora opraviti inšpekcijska skupina, vključno s posebnimi območji na kraju inšpekcije, do katerih je zaželen dostop. Inšpekcijski načrt tudi podrobno določa, ali bo inšpekcijska skupina razdeljena na podskupine. Inšpekcijski načrt mora biti na voljo predstavnikom države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, in na samem kraju inšpekcije. Izvajanje načrta naj bo skladno z določbami poglavja C, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dostop in dejavnosti. Dejavnosti v mejah območja 35. Takoj po prihodu inšpekcijske skupine na dokončno ali nadomestno mejo območja ima skupina pravico, da takoj začne dejavnosti v mejah območja v skladu s postopki, ki jih predvideva to poglavje, in da nadaljuje s temi dejavnostmi do konca preveritvene inšpekcije. 36. Pri izvajanju dejavnosti v mejah območja ima inšpekcijska skupina pravico: (a) uporabljati inštrumente za spremljanje stanja v skladu z odstavki 27 do 30 II. dela te priloge; (b) jemati brise, vzorce zraka, prsti ali odpadnih tekočin in (c) opravljati vse dodatne dejavnosti, o katerih se lahko dogovorita inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 37. Dejavnosti inšpekcijske skupine v mejah območja potekajo v pasu zunaj meje območja, ki ne presega 50 metrov v širino, merjeno navzven. Če se država pogodbenica strinja, ima lahko inšpekcijska skupina dostop do vseh zgradb ali objektov v pasu meje območja. Vse opazovanje mora biti usmerjeno od te meje navznoter. Za prijavljene objekte bi lahko po presoji države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, pas potekal znotraj, zunaj ali na obeh straneh prijavljene meje območja. C. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJ Splošna pravila 38. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi dostop znotraj zahtevane meje območja kot tudi znotraj nadomestne, če je ta drugačna. O stopnji in naravi dostopa do določenega mesta ali mest znotraj meje območja se dogovorita inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, na podlagi nadzorovanega dostopa. 39. Država pogodbenica zagotovi dostop znotraj zahtevane meje območja čim prej, v vsakem primeru pa najkasneje v 108 urah po prihodu inšpekcijske skupine na vstopni mejni prehod, da se razjasni pomislek glede možne neskladnosti s to konvencijo, ki je bil izražen v inšpekcijskem zahtevku. 40. Na zahtevo inšpekcijske skupine lahko država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi dostop do kraja inšpekcije iz zraka. 41. Pri izpolnjevanju zahteve, da se zagotovi dostop, kot to določa 38. odstavek, ima država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, obveznost, da dovoli najvišjo možno stopnjo dostopa ob upoštevanju vseh ustavnih obveznosti, ki jih morda ima v zvezi z lastninsko pravico ali preiskavami in zasegi. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ima na podlagi nadzorovanega dostopa pravico sprejeti ukrepe, ki so potrebni za zaščito državne varnosti. Država pogodbenica se ne sme sklicevati na določbe tega odstavka, da bi prikrila izmikanje svojim obveznostim, da se ne vključuje v dejavnosti, ki so prepovedane s to konvencijo. 42. Če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, ne zagotovi povsem prostega dostopa do mest, dejavnosti ali informacij, se je dolžna na vse mogoče načine truditi, da zagotovi druga sredstva, da razjasni morebitni pomislek o neskladnosti, ki je sprožil preveritveno inšpekcijo. 43. Takoj po prihodu na dokončno mejo območja objektov, prijavljenih na podlagi 4., 5. in 6. člena, je treba zagotoviti dostop takoj po predinšpekcijskem obveščanju in razpravi o inšpekcijskem načrtu, ki naj bosta čim krajša in nikakor ne daljša od 3 ur. Za objekte, prijavljene na podlagi pododstavka (d) 1. odstavka 3. člena, morajo biti pogajanja opravljena in nadzorovani dostop omogočen najkasneje v 12 urah po prihodu na dokončno mejo območja. 44. Pri izvajanju preveritvene inšpekcije v skladu z zahtevo za inšpekcijo uporablja inšpekcijska skupina le tiste potrebne načine za zagotavljanje zadostnih ustreznih podatkov, s katerimi se pojasni pomislek glede morebitne neskladnosti z določbami te konvencije, in se vzdrži dejavnosti, ki za to niso pomembne. Zbira in dokumentira taka dejstva, ki so povezana z morebitno neskladnostjo s to konvencijo s strani države pogodbenice,v kateri se opravlja inšpekcija, vendar niti ne išče niti ne dokumentira podatkov, ki s tem niso jasno povezani, razen če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, izrecno ne zahteva, da to stori. Gradivo, ki je bilo zbrano in za katero se kasneje ugotovi, da ni pomembno, se ne hrani. 45. Inšpekcijsko skupino vodi načelo opravljanja preveritvene inšpekcije na najmanj moteč način, vendar skladno z uspešno in pravočasno izpolnitvijo njene naloge. Kjer koli je to možno, začne z najmanj motečimi postopki, za katere meni, da so sprejemljivi, in nadaljuje z bolj motečimi postopki le, če meni, da je to potrebno. Nadzorovani dostop 46. Inšpekcijska skupina upošteva predlagane spremembe inšpekcijskega načrta in predloge, ki jih lahko da država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, na kateri koli stopnji inšpekcije, vključno s predinšpekcijskim obveščanjem, da se zaščitijo občutljiva oprema, informacije ali območja, ki niso povezani s kemičnim orožjem. 47. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, določi vstopna oziroma izstopna mesta na mejah območja, ki se uporabljajo za dostop. Inšpekcijska skupina in država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, se s pogajanji dogovorita o obsegu dostopa do vsakega posameznega mesta ali mest znotraj dokončnih ali zahtevanih mej območja, kot to določa 48. odstavek, posebnih inšpekcijskih dejavnostih, vključno z vzorčenjem, ki ga opravlja inšpekcijska skupina, izvajanju določenih dejavnosti države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, in zagotavljanju določenih informacij, ki jih mora dati država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija. 48. V skladu z ustreznimi določbami Priloge o zaupnosti ima država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pravico sprejeti ukrepe, da zaščiti občutljive naprave in prepreči razkritje zaupnih informacij in podatkov, ki niso povezani s kemičnim orožjem. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo: (a) odstranitev občutljive dokumentacije iz pisarniških prostorov; (b) prekritje občutljivih prikazovalnikov, zalog in opreme; (c) prekritje občutljivih kosov opreme, kot so računalniški oziroma elektronski sistemi; (d) odklop računalniških sistemov in izklop priprav za prikazovanje podatkov; (e) omejitev analize vzorcev samo na ugotavljanje prisotnosti oziroma odsotnosti kemikalij, naštetih v Seznamih 1, 2 in 3, ali ustreznih razkrojnih produktov; (f) uporabo metod naključnega selektivnega dostopa, pri čemer se od inšpektorjev zahteva, da izberejo za pregled določen odstotek ali število zgradb po svoji izbiri; enako načelo lahko velja tudi za notranjost in vsebino občutljivih zgradb; (g) v izjemnih primerih dovolitev dostopa do določenih delov kraja inšpekcije samo posameznim inšpektorjem. 49. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, se na vse možne načine trudi, da inšpekcijski skupini dokaže, da se noben predmet, zgradba, objekt, posoda ali vozilo, do katerega inšpekcijska skupina ni imela prostega dostopa ali ki je bil zaščiten v skladu z 48. odstavkom, ne uporablja za namene, povezane z morebitnimi pomisleki o neskladnosti, izraženimi v zahtevku za inšpekcijo. 50. To se lahko med drugim opravi z delno odstranitvijo prekrival ali zaščitnih pokrovov po presoji države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, s pomočjo vizualnega pregleda notranjosti zaprtega prostora samo z vhoda ali na druge načine. 51. Če so bili objekti prijavljeni na podlagi 4., 5. in 6. člena, velja: (a) za objekte s sporazumi o objektih so dostop in dejavnosti znotraj dokončne meje območja neovirani v mejah, ki jih določajo sporazumi; (b) za objekte brez sporazumov o objektih se pogajanja o dostopu in dejavnostih urejejo po veljavnih splošnih inšpekcijskih smernicah, ki jih določa ta konvencija; (c) dostop, ki presega dovoljenega za inšpekcije po 4., 5. in 6. členu, je nadzorovan v skladu s postopki tega poglavja. 52. Če so bili objekti prijavljeni na podlagi pododstavka (d) 1. odstavka 3. člena, velja: če država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, z uporabo postopkov iz 47. in 48. odstavka ni dovolila prostega dostopa do območij ali objektov, ki niso povezani s kemičnim orožjem, se mora na vse razumne načine truditi, da inšpekcijski skupini dokaže, da taka območja ali objekti niso uporabljeni za namene, povezane z morebitnimi pomisleki o neskladnosti, izraženimi v zahtevku za inšpekcijo. Opazovalec 53. V skladu z določbami 12. odstavka 9. člena o sodelovanju opazovalca pri preveritveni inšpekciji se država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo, poveže s Tehničnim sekretariatom, da uskladi prihod opazovalca na isti vstopni mejni prehod na katerega pride inšpekcijska skupina, v razumnem času glede na prihod inšpekcijske skupine. 54. Opazovalec ima ves čas inšpekcije pravico, da je v stikih z veleposlaništvom države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo v državi pogodbenici, v kateri se opravlja inšpekcija, ali v državi gostiteljici, ali če veleposlaništva ni, neposredno z državo pogodbenico, ki je zahtevala inšpekcijo. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotovi opazovalcu komunikacijska sredstva. 55. Opazovalec ima pravico, da pride na nadomestno ali dokončno mejo območja kraja inšpekcije, kamor koli inšpekcijska skupina najprej prispe, in da mu država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, odobri dostop do kraja inšpekcije. Opazovalec ima pravico dajati priporočila inšpekcijski skupini, ki jih inšpekcijska skupina upošteva, kolikor se ji to zdi primerno. Ves čas inšpekcije inšpekcijska skupina obvešča opazovalca o izvajanju inšpekcije in o ugotovitvah. 56. Ves čas bivanja v državi država, v kateri se opravlja inšpekcija, zagotavlja ali ureja vse potrebne ugodnosti za opazovalca, kot so komunikacijska sredstva, prevajalske storitve, prevoz, delovni prostor, namestitev, prehrana in zdravniška oskrba. Vse stroške, povezane z bivanjem opazovalca na ozemlju države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, ali države gostiteljice, krije država pogodbenica, ki je zahtevala inšpekcijo. Trajanje inšpekcije 57. Obdobje inšpekcije ne sme presegati 84 ur, razen če se ne podaljša v dogovoru z državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija. D. POINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Odhod 58. Takoj po končanih poinšpekcijskih postopkih na kraju inšpekcije se inšpekcijska skupina in opazovalec države pogodbenice, ki je zahtevala inšpekcijo, takoj odpravita na vstopni mejni prehod in nato čim prej zapustita ozemlje države pogodbenice, v kateri je bila opravljena inšpekcija. Poročila 59. Inšpekcijsko poročilo na splošno povzema dejavnosti, ki jih je opravila inšpekcijska skupina, in dejanske ugotovitve inšpekcijske skupine, zlasti glede pomislekov o morebitni neskladnosti s to konvencijo, navedenih v zahtevku za preveritveno inšpekcijo, in se omejuje na informacije, ki so neposredno povezane s to konvencijo. Vključuje tudi oceno inšpekcijske skupine o stopnji in naravi dostopa in sodelovanja, ki so ju bili deležni inšpektorji, ter stopnje, do katere jim je bilo omogočeno izpolniti inšpekcijski nalog. Podrobne informacije, povezane s pomisleki glede morebitne neskladnosti s to konvencijo, navedenimi v zahtevku za preveritveno inšpekcijo, se kot dodatek predložijo h končnemu poročilu in se ustrezno zavarovani hranijo v Tehničnem sekretariatu, da se zaščitijo občutljive informacije. 60. Inšpekcijska skupina najkasneje v 72 urah po vrnitvi na svoje prvotno delovno mesto predloži generalnemu direktorju predhodno inšpekcijsko poročilo, potem ko je upoštevala med drugim tudi 17. odstavek Priloge o zaupnosti. Generalni direktor takoj posreduje predhodno inšpekcijsko poročilo državi pogodbenici, ki je zahtevala inšpekcijo, državi pogodbenici, v kateri je bila opravljena inšpekcija, in Izvršnemu svetu. 61. Osnutek končnega inšpekcijskega poročila mora biti državi pogodbenici, v kateri je bila opravljena inšpekcija, na voljo najkasneje 20 dni po končani preveritveni inšpekciji. Država pogodbenica, v kateri je bila opravljena inšpekcija, ima pravico določiti vse informacije in podatke, ki se ne nanašajo na kemično orožje in po njenem mnenju zaradi svoje zaupne narave ne bi smeli krožiti zunaj Tehničnega sekretariata. Tehnični sekretariat prouči predloge za spremembe osnutka končnega inšpekcijskega poročila, ki jih je dala država pogodbenica, v kateri je bila opravljena inšpekcija, in jih po svoji presoji sprejme, kadar je to le mogoče. Končno poročilo se nato predloži najkasneje 30 dni po koncu preveritvene inšpekcije generalnemu direktorju za nadaljnjo distribucijo in obravnavo v skladu z odstavki 21 do 25 9. člena. A. SPLOŠNO 1. Preiskave domnevne uporabe kemičnega orožja ali domnevne uporabe sredstev za obvladovanje nemirov kot načina bojevanja, začete na podlagi 9. ali 10. člena, se izvedejo v skladu s to prilogo in podrobnimi postopki, ki jih določi generalni direktor. 2. Naslednje dodatne določbe obravnavajo posebne postopke, zahtevane v primerih domnevne uporabe kemičnega orožja. B. PREDINŠPEKCIJSKE DEJAVNOSTI Zahtevek za preiskavo 3. Zahtevek za preiskavo domnevne uporabe kemičnega orožja, ki ga je treba predložiti generalnemu direktorju, naj kolikor je mogoče, vključuje naslednje podatke: (a) državo pogodbenico, na katere ozemlju je prišlo do domnevne uporabe kemičnega orožja; (b) vstopni mejni prehod ali druge predlagane varne dostopne poti; (c) lokacijo in značilnosti območij, kjer je bilo domnevno uporabljeno kemično orožje; (d) kdaj je bilo domnevno uporabljeno kemično orožje; (e) vrste kemičnega orožja, ki naj bi bile uporabljene; (f) obseg domnevne uporabe; (g) značilnosti morebitnih strupenih kemikalij; (h) učinki na ljudi, živali in vegetacijo; (i) zahtevo po posebni pomoči, če je primerna. 4. Država pogodbenica, ki je zahtevala preiskavo, lahko v vsakem trenutku predloži kakršne koli dodatne informacije, za katere sodi, da so potrebni. Obvestila 5. Generalni direktor državi pogodbenici, ki zahteva preiskavo, takoj potrdi prejem zahtevka ter obvesti Izvršni svet in vse države pogodbenice. 6. Če je primerno, generalni direktor obvesti državo pogodbenico, na katere ozemlju je bila zahtevana preiskava. Generalni direktor obvesti tudi druge države pogodbenice, če bi med preiskavo lahko prišlo do zahteve za dostop na njihova ozemlja. Določitev inšpekcijske skupine 7. Generalni direktor pripravi seznam usposobljenih strokovnjakov, katerih posebno strokovno področje bi lahko bilo zahtevano v preiskavi domnevne uporabe kemičnega orožja, in ga stalno dopolnjuje. Ta seznam pisno sporoči vsaki državi pogodbenici najkasneje 30 dni po začetku veljavnosti te konvencije in po vsaki spremembi tega seznama. Vsak usposobljen strokovnjak, vključen v seznam, se šteje za imenovanega, razen če država pogodbenica najkasneje 30 dni po prejemu tega seznama pisno ne izjavi, da ga ne sprejema. 8. Generalni direktor izbere vodjo in člane inšpekcijske skupine izmed inšpektorjev in inšpekcijskih asistentov, ki so bili že imenovani za preveritvene inšpekcije, ob upoštevanju okoliščin in posebne narave posamezne zahteve. Poleg tega so lahko člani inšpekcijske skupine izbrani iz seznama usposobljenih strokovnjakov, kadar je po mnenju generalnega direktorja za pravilno izvedbo določene preiskave zatevano strokovno znanje, ki pa ga že imenovani inšpektorji nimajo. 9. Pri kratkem obveščanju inšpekcijske skupine generalni direktor vključi vse dodatne informacije, ki jih je priskrbela država pogodbenica, ki zahteva inšpekcijo, ali jih je dobil iz drugih virov, da zagotovi, da se lahko inšpekcija izvede najučinkoviteje in najhitreje. Napotitev inšpekcijske skupine 10. Takoj po prejemu zahtevka za preiskavo o domnevni uporabi kemičnega orožja generalni direktor na podlagi stikov s prizadetimi državami pogodbenicami zahteva in potrdi dogovore za varen sprejem skupine. 11. Generalni direktor napoti inšpekcijsko skupino, čim prej je mogoče, ob upoštevanju varnosti skupine. 12. Če inšpekcijska skupina ni bila poslana v 24 urah po prejemu zahtevka, generalni direktor obvesti Izvršni svet in prizadete države pogodbenice o razlogih za zamudo. Kratko obveščanje 13. Inšpekcijska skupina ima pravico, da jo predstavniki države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, na kratko obvestijo takoj po prihodu in kadar koli med inšpekcijo. 14. Pred začetkom inšpekcije inšpekcijska skupina pripravi inšpekcijski načrt, ki naj bo med drugim podlaga za ureditev logističnih in varnostnih vprašanj. Inšpekcijski načrt se dopolni, ko se pokaže potreba. C. OPRAVLJANJE INŠPEKCIJ Dostop 15. Inšpekcijska skupina ima pravico dostopa do vsakega in vseh območij, ki bi lahko bila prizadeta zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja. Ima tudi pravico dostopa do bolnišnic, begunskih centrov in drugih lokacij, za katere sodi, da so pomembne za uspešno preiskavo domnevne uporabe kemičnega orožja. Za tak dostop se inšpekcijska skupina posvetuje z državo pogodbenico, v kateri se opravlja inšpekcija. Vzorčenje 16. Inšpekcijska skupina ima pravico zbirati vzorce vrst, in to v količinah, za katere meni, da so potrebne. Če inšpekcijska skupina meni, da je potrebno, in če tako zahteva, mora država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, pomagati pri zbiranju vzorcev pod nadzorom inšpektorjev ali inšpekcijskih asistentov. Država pogodbenica, v kateri se opravlja inšpekcija, tudi dovoli in sodeluje pri zbiranju ustreznih kontrolnih vzorcev z območij v soseščini kraja, kjer naj bi prišlo do domnevne uporabe, in drugih območij, kot to zahteva inšpekcijska skupina. 17. Vzorci, ki so pomembni za preiskavo domnevne uporabe, vključujejo strupene kemikalije, strelivo in naprave, ostanke streliva in naprav, vzorce iz okolja (zrak, prst, rastlinje, voda, sneg itd.) ter biomedicinske vzorce človeškega ali živalskega izvora (kri, urin, izločki, tkivo itd.). 18. Če ni možno vzeti dvojnikov vzorcev in poteka analiza v laboratorijih na drugem kraju, se vsak preostali vzorec, če se tako zahteva, po končani analizi vrne državi pogodbenici, v kateri je bila opravljena inšpekcija. Razširitev kraja inšpekcije 19. Če inšpekcijska skupina med inšpekcijo sodi, da je treba razširiti preiskavo na sosednjo državo pogodbenico, jo generalni direktor obvesti o potrebi po dostopu na njeno ozemlje ter zahteva in potrdi dogovore za varen sprejem skupine. Podaljšanje inšpekcije 20. Če inšpekcijska skupina sodi, da varen dostop do določenega območja, pomembnega za preiskavo, ni možen, je treba o tem nemudoma obvestiti državo pogodbenico, ki zahteva inšpekcijo. Če je potrebno, se čas trajanja inšpekcije podaljša, dokler ni mogoče zagotoviti varnega dostopa in inšpekcijska skupina ne opravi svoje naloge. Razgovori 21. Inšpekcijska skupina ima pravico opraviti razgovore z osebami, na katere je morda vplivala domnevna uporaba kemičnega orožja, in jih zaslišati. Ima tudi pravico, da opravi razgovore z očividci domnevne uporabe kemičnega orožja in zdravstvenim osebjem ter drugimi osebami, ki so zdravile osebe, na katere je morda vplivala domnevna uporaba kemičnega orožja, ali ki so prišle z njimi v stik. Inšpekcijska skupina ima dostop do anamnez, če so na voljo, in ji je, če je to primerno, dovoljeno sodelovati pri obdukcijah oseb, na katere je morda vplivala domnevna uporaba kemičnega orožja. D. POROČILA Postopki 22. Inšpekcijska skupina najkasneje v 24 urah po prihodu na ozemlje države pogodbenice, v kateri se opravlja inšpekcija, pošlje generalnemu direktorju poročilo o razmerah. Ves čas preiskave po potrebi pošilja nadaljnja poročila o napredku. 23. Inšpekcijska skupina nakasneje v 72 urah po vrnitvi na svoje prvotno delovno mesto predloži generalnemu direktorju predhodno poročilo. Končno poročilo predloži inšpekcijska skupina generalnemu direktorju najkasneje v 30 dneh po vrnitvi na svoje prvotno delovno mesto. Generalni direktor nemudoma posreduje predhodno in končno poročilo Izvršnemu svetu in vsem državam pogodbenicam. Vsebina 24. Poročilo o razmerah navaja vsako nujno potrebo po pomoči in kakih drugih pomembnih podatkih. Poročila o napredku navajajo vsako nadaljnjo potrebo po pomoči, ki bi jo lahko ugotovili med potekom preiskave. 25. Končno poročilo povzema dejanske ugotovitve inšpekcije, zlasti glede domnevne uporabe kemičnega orožja, navedene v zahtevku. Poleg tega poročilo o preiskavi domnevne uporabe vključuje opis preiskovalnega postopka z navedbo različnih stopenj, zlasti kar zadeva: (a) kraj in čas vzorčenja in analiz na kraju samem in (b) dodatne dokaze, kot so zapisi razgovorov, izsledki zdravniških preiskav in znanstvenih analiz ter dokumentacija, ki jo je pregledala inšpekcijska skupina. 26. Če inšpekcijska skupina med preiskavo pri laboratorijski analizi vzetih vzorcev ugotovi prisotnost kakršnih koli nečistoč ali drugih substanc, na podlagi katerih bi lahko opredelila izvor katerega koli kemičnega orožja, se tak podatek vključi v poročilo. E. DRŽAVE, KI NISO POGODBENICE TE KONVENCIJE 27. V primeru domnevne uporabe kemičnega orožja, ki vključuje državo, ki ni pogodbenica te konvencije, ali uporabe na ozemlju, ki ni pod nadzorom države pogodbenice, Organizacija tesno sodeluje z generalnim sekretarjem Združenih narodov. Če se tako zahteva, da Organizacija svoje vire na voljo generalnemu sekretarju Zduženih narodov. A. SPLOŠNA NAČELA ZA RAVNANJE Z ZAUPNIMI PODATKI B. ZAPOSLOVANJE IN VODENJE OSEBJA V TEHNIČNEM SEKRETARIATU C. UKREPI ZA ZAŠČITO OBČUTLJIVIH NAPRAV IN PREPREČEVANJE RAZKRITJA ZAUPNIH PODATKOV MED PREVERJANJEM NA KRAJU SAMEM D. POSTOPKI V PRIMERU KRŠITEV ALI DOMNEVNIH KRŠITEV ZAUPNOSTI A. SPLOŠNA NAČELA ZA RAVNANJE Z ZAUPNIMI PODATKI 1. Obveznost varovanja zaupnih podatkov oziroma informacij velja tako za preverjanje civilnih kot tudi vojaških dejavnosti in objektov. Na podlagi splošnih obveznosti, navedenih v 8. členu, Organizacija: (a) zahteva le najmanjšo količino informacij in podatkov, potrebnih za pravočasno in učinkovito izvajanje njenih nalog po tej konvenciji; (b) sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da inšpektorji in drugi člani osebja Tehničnega sekretariata izpolnjujejo najvišje standarde učinkovitosti, sposobnosti in poštenosti; (c) pripravlja dogovore in predpise za izvajanje določb te konvencije in čim bolj natančno določi podatke, do katerih mora država pogodbenica omogočiti Organizaciji dostop. 2. Generalni direktor je prvi odgovoren za zagotavljanje varstva zaupnih podatkov. Generalni direktor vzpostavi strog režim za ravnanje Tehničnega sekretariata z zaupnimi podatki in pri tem upošteva naslednje smernice: (a) Podatki se štejejo za zaupne, če: (i) tako določi država pogodbenica, od katere so bili podatki pridobljeni in na katero se nanašajo, ali (ii) bi se po presoji generalnega direktorja za njihovo nepooblaščeno razkritje lahko upravičeno pričakovalo, da bo povzročilo škodo državi pogodbenici, na katero se nanašajo, ali mehanizmom za izvajanje te konvencije. (b) Vse podatke in dokumentacijo, ki jih Tehnični sekretariat pridobi, oceni ustrezna enota Tehničnega sekretariata, da ugotovi, ali vsebujejo zaupne podatke. Državam pogodbenicam je treba redno pošiljati podatke, ki jih zahtevajo kot zagotovilo, da druge države pogodbenice nenehno ravnajo skladno s to konvencijo. Takšni podatki obsegajo: (i) začetna in letna poročila ter prijavne deklaracije, ki jih zagotovijo države pogodbenice po 3., 4., 5. in 6. členu v skladu z določbami iz Priloge o preverjanju; (ii) splošna poročila o rezultatih in uspehu preverjanja in (iii) podatke, ki jih je treba dostaviti vsem državam pogodbenicam v skladu z določbami te konvencije. (c) Nobeni podatki, ki jih Organizacija pridobi v zvezi z izvajanjem te konvencije, ne smejo biti objavljeni ali drugače izdani, razen takole: (i) splošni podatki o izvajanju te konvencije so lahko zbrani in javno objavljeni v skladu s sklepi Konference ali Izvršnega sveta; (ii) kateri koli podatki so lahko objavljeni z izrecnim privoljenjem države pogodbenice, na katero se nanašajo; (iii) podatke, ki so opredeljeni kot zaupni, sme objaviti Organizacija samo po postopkih, ki zagotavljajo, da se podatki objavljajo le strogo skladno s potrebami te konvencije. Take postopke obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. (d) Stopnja občutljivosti zaupnih podatkov oziroma dokumentacije se določi na podlagi meril, ki jih je treba enotno uporabljati, da se zagotovi ustrezno ravnanje s podatki in njihovo varstvo. V ta namen se uvede sistem razvrščanja ob upoštevanju ustreznih prizadevanj pri pripravi te konvencije, določijo jasna merila, ki zagotavljajo razvrstitev podatkov v ustrezne kategorije zaupnosti in upravičeno trajanje zaupne narave podatkov. Ob zagotavljanju potrebne prožnosti pri uporabi mora sistem razvrščanja varovati pravice držav pogodbenic, ki dajejo zaupne podatke. Sistem razvrščanja obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. (e) Zaupni podatki se varno hranijo v prostorih Organizacije. Nekateri podatki ali dokumentacija se lahko hranijo tudi pri državnem organu države pogodbenice. Občutljivi podatki, ki med drugim vključujejo fotografije, načrte in drugo dokumentacijo, potrebno samo za inšpekcijo določenega objekta, se lahko hranijo zaklenjeni v objektu. (f) Tehnični sekretariat s podatki ravna in jih hrani v obliki, ki onemogoča neposredno prepoznavanje objekta, na katerega se nanašajo, do najvišje stopnje skladno z uspešnim izvajanjem določb o preverjanju iz te konvencije. (g) Količina zaupnih podatkov, odstranjena iz objekta, se omeji na najmanjšo potrebno za pravočasno in uspešno izvajanje določb o preverjanju iz te konvencije. (h) Dostop do zaupnih podatkov se ureja v skladu z njihovim sistemom razvrščanja. Širjenje zaupnih podatkov znotraj Organizacije mora biti strogo urejeno tako, da jih dobijo res samo tisti, ki jih morajo poznati. 3. Generalni direktor letno poroča Konferenci o izvajanju režima, ki ureja ravnanje Tehničnega sekretariata z zaupnimi podatki. 4. Vsaka država pogodbenica obravnava podatke, ki jih prejme od Organizacije, v skladu s stopnjo zaupnosti, ki je zanje določena. Na zahtevo država pogodbenica zagotovi podrobnosti o ravnanju s podatki, ki ji jih je zagotovila Organizacija. B. ZAPOSLOVANJE IN VODENJE OSEBJA V TEHNIČNEM SEKRETARIATU 5. Pogoji za zaposlovanje osebja zagotavljajo, da sta dostop do zaupnih podatkov in ravnanje z njimi skladna s postopki, ki jih določi generalni direktor v skladu s poglavjem A. 6. Vsako delovno mesto v Tehničnem sekretariatu je urejeno s formalnim opisom delovnega mesta, v katerem je določen tudi obseg dostopa do morebitnih zaupnih podatkov, ki so potrebni na tem delovnem mestu. 7. Generalni direktor, inšpektorji in drugo osebje ne smejo niti po izteku svojih funkcij razkrivati nepooblaščenim osebam zaupnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih službenih dolžnosti. Nobeni državi, organizaciji ali osebi zunaj Tehničnega sekretariata ne smejo sporočiti nobenih podatkov, do katerih imajo dostop v zvezi s svojimi dejavnostmi glede katere koli države pogodbenice. 8. Pri opravljanju svoje funkcije inšpektorji zahtevajo samo informacije in podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog. Ne smejo zapisovati naključno zbranih informacij in podatkov, ki niso povezani s preverjanjem skladno s to konvencijo. 9. Osebje sklene s Tehničnim sekretariatom individualne sporazume o varovanju tajnosti za čas svoje zaposlitve in še za pet let po tem, ko se je ta iztekla. 10. Da bi se izognili nedopustnemu razkrivanju, je treba inšpektorje in osebje ustrezno poučiti in jih opozoriti na vprašanja varnosti in na možne kazenske sankcije, ki bi jih doletele v primeru nedopustnega razkritja. 11. Najmanj 30 dni, preden je zaposleni osebi dano dovoljenje za dostop do zaupnih podatkov, ki se nanašajo na dejavnosti na ozemlju države pogodbenice ali na katerem koli drugem kraju v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, je treba državo pogodbenico obvestiti o predlaganem dovoljenju. Za inšpektorje je ta zahteva izpolnjena z obvestilom o predlaganem imenovanju. 12. Pri ocenjevanju dela inšpektorjev oziroma katerih koli drugih zaposlenih pri Tehničnem sekretariatu se posebna pozornost posveča osebnemu dosjeju zaposlenega glede varovanja zaupnih podatkov. C. UKREPI ZA ZAŠČITO OBČUTLJIVIH NAPRAV IN PREPREČEVANJE RAZKRITJA ZAUPNIH PODATKOV MED PREVERJANJEM NA KRAJU SAMEM 13. Države pogodbenice lahko sprejmejo takšne ukrepe, kot sodijo, da so potrebni za varovanje zaupnosti, pod pogojem, da izpolnjujejo svoje obveznosti dokazovanja skladnosti v skladu z ustreznimi členi in Prilogo o preverjanju. Ob sprejemu inšpekcije lahko država pogodbenica opozori inšpekcijsko skupino na opremo, dokumentacijo ali območja, za katere meni, da so občutljivi in niso povezani z namenom inšpekcije. 14. Inšpekcijske skupine vodi načelo izvajanja inšpekcij na kraju samem na najmanj moteč možen način, ki je skladen z učinkovito in pravočasno izpolnitvijo njihove naloge. Upoštevajo predloge, ki jih lahko da država pogodbenica, ki sprejme inšpekcijo, na kateri koli stopnji inšpekcije, da zagotovi zaščito občutljive opreme ali podatkov, ki niso povezani s kemičnim orožjem. 15. Inšpekcijske skupine se strogo ravnajo po določbah, navedenih v ustreznih členih in prilogah, ki urejajo izvajanje inšpekcij. V celoti spoštujejo postopke, določene za zaščito občutljivih naprav in za preprečitev razkritja zaupnih podatkov. 16. Pri pripravi dogovorov in sporazumov o objektih se ustrezna pozornost namenja zahtevi za varstvo zaupnih podatkov. Sporazumi o inšpekcijskih postopkih za posamezne objekte vključujejo tudi posebne in podrobne dogovore glede določanja tistih območij objekta, do katerih je inšpektorjem dovoljen dostop, hrambe zaupnih podatkov na kraju samem, področja inšpekcijskega dela na dogovorjenih območjih, jemanja vzorcev in njihove analize, dostopa do evidenc ter uporabe inštrumentov in opreme za neprekinjeno spremljanje stanja. 17. Poročilo, ki ga je treba pripraviti po vsaki inšpekciji, vsebuje samo dejstva, pomembna za skladnost s to konvencijo. S poročilom se ravna v skladu s predpisi, ki jih določi Organizacija in ki urejajo ravnanje z zaupnimi podatki. Če je potrebno, se ti podatki iz poročila predelajo v manj občutljive oblike, preden se prenesejo iz Tehničnega sekretariata in države pogodbenice, v kateri se je opravljala inšpekcija. D. POSTOPKI V PRIMERU KRŠITEV ALI DOMNEVNIH KRŠITEV ZAUPNOSTI 18. Generalni direktor določi potrebne postopke, po katerih se je treba ravnati v primeru kršitev ali domnevnih kršitev zaupnosti, ob upoštevanju priporočil, ki jih obravnava in sprejme Konferenca na podlagi pododstavka (i) 21. odstavka 8. člena. 19. Generalni direktor nadzira izvajanje individualnih sporazumov o varovanju tajnosti. Generalni direktor takoj začne preiskavo, če je po njegovi presoji dovolj znakov, da so bile obveznosti glede varstva zaupnih podatkov kršene. Generalni direktor takoj začne preiskavo tudi, če je domnevo glede kršitve zaupnosti izrazila država pogodbenica. 20. Generalni direktor naloži ustrezne kazenske in disciplinske ukrepe članom osebja, ki so kršili svoje dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. V primerih hudih kršitev lahko sodno imuniteto odreče generalni direktor. 21. Države pogodbenice v okviru možnosti sodelujejo in podpirajo generalnega direktorja pri preiskovanju kakršne koli kršitve ali domnevne kršitve zaupnosti in pri ustreznem ukrepanju, če je bila kršitev ugotovljena. 22. Organizacija ne odgovarja za kršitve, ki so jo storili člani Tehničnega sekretariata. 23. Pri kršitvah, ki vključujejo tako državo pogodbenico kot Organizacijo, primer obravnava komisija za reševanje sporov v zvezi z zaupnostjo, ustanovljena kot pomožni organ Konference. To komisijo imenuje Konferenca. Pravila, ki urejajo njeno sestavo in postopke dela, sprejme Konferenca na svojem prvem zasedanju.