58. člen ZSZ

Za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča je treba plačati NUSZ tudi če za ureditveno območje, v katerem se nahaja, ni sprejet OPPN. Ne glede na to, ali je za nezazidano stavbno zemljišče poleg OPN sprejet tudi OPPN, pa je treba ugotavljati, ali v konkretni zadevi obstaja dostop do javnega cestnega omrežja in možnost priključkov na komunalno opremo. Iz ustaljene sodne prakse tega sodišča izhaja, da zadošča že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja.

Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.

Sodišče pritrjuje tožniku, da tudi odstranitev objekta pomeni gradnjo in posledično, da se je gradnja po gradbenem dovoljenju začela izvrševati z odstranitvijo obstoječega objekta. Ni namreč sporno, da je bil ta odstranjen. Za postopek odmere NUSZ pa ni pomembno, ali je gradnja izvedena po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) z gradnjo stavbe začelo. V smislu opredelitve stavbnega zemljišča kot zazidanega zemljišča lahko besedna zveza "začetek gradnje stavbe" po mnenju sodišča pomeni le novogradnjo oziroma gradnjo novega objekta, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Razlikovanje med zazidanim in nezazidanim zemljiščem namreč temelji prav na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Če se na zemljišču stavba nahaja, gre za zazidano stavbno zemljišče, sicer pa je nezazidano. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe v smislu drugega in tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 in 3. ter 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mes

Odlok o NUSZ je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku, njegov kartografski del pa je bil objavljen na spletnih straneh občine. Sodišče zavrača stališče toženke, da takšen način objave kartografskega dela zadosti pogoju po javni objavi. Glede na dejstvo, da je kartografski del sestavni del Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radlje ob Dravi, mora biti objavljen na način kot je objavljen Odlok, kot tudi izhaja že iz besedila tretjega odstavka Odloka, da so meje območij prikazane na kartah, ki so sestavni del Odloka. S tem je kršena določba drugega odstavka 154. člena Ustave RS, ki določa, da se predpisi lokalnih skupnosti objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

Po 61. členu ZSZ/84 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občina, pri čemer upošteva zlasti tudi opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave. V prvem odstavku 58. člena ZSZ/84 tudi izrecno predvideva, da se nadomestilo plačuje med drugim na območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Občina Mengeš pa je v Odloku o NUSZ (5. člen) določila, da se pri določitvi višine nadomestila upošteva (tudi) električna napeljava, ki se ovrednoti s 45 točkami. Ker je torej Ustavno sodišče kot materialnopravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do nove zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin izrecno dopustilo uporabo ZSZ/84 in (med drugim) na tej podlagi izdane odloke, sodišče meni, da v prehodnem času ne gre za ustavno neskladnost enotno uporabljane zakonske ureditve odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Kot je pojasnilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020, NUSZ ni dopustno predpisati mimo pogojev, ki jih v skladu z ZSZ/84 določa lokalna skupnost. To po presoji sodišča dopušča razlago, da je tudi oprostitev plačila NUSZ dopustna le v primerih, določenih s temi predpisi. Občina ima v skladu z določbo 61. člena NUSZ, sicer možnost, da pri določitvi NUSZ vzpostavi merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (četrta alineja), vendar pa Občina Ankaran v svojem Odloku oprostitev plačila NUSZ na primer neuporabe stavbnega zemljišča zaradi prepovedi, ki je sprejeta mimo volje uporabnika oziroma lastnika zemljišča, ni predvidela.

Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov. NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik. Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).

Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) izrecno določa, da je spremembo v katastru upravičen predlagati zavezanec, med zavezance pa sodi tudi uporabnik nepremičnine. Zato je tožnikov očitek, da ni mogel spreminjati podatkov, na podlagi katerih je bil NUSZ odmerjen, ker ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnine, neutemeljen.

Po stališču sodne prakse za izpolnitev pogojev iz 218.b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere NUSZ, dejansko izvedeni priključki na javno komunalno infrastrukturo, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Zlasti bližina zemljišča javnemu infrastrukturnemu omrežju praviloma pomeni, da je priključitev nanj uresničljiva (prim. sodbo Upravnega sodišča II U 65/2012 z dne 10. 4. 2013). Hkrati dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pomeni, da mora biti za uporabnika zastonj oziroma brez stroškov (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023). Na odmero NUSZ tudi ne vpliva (še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča za izvedbo priključka (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023), razen če bi bil dostop čez tuje parcele nezakonit (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 23/2016 z dne 2. 2. 2017).

Ob upoštevanju novejše sodne prakse Upravnega sodišča (prim. sodbi I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023 in I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023) tukajšnje sodišče zaključuje, da pravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavni zadevi predstavljajo določbe VI. poglavja ZSZ/84 (to so 58. do 63. člen ZSZ/84), določbe 218. do 218.d člena ZGO-1 ter določbe Odloka, ki je bil sprejet na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), po katerem se kot uporaba določb VI. poglavja ZSZ/84 ter uporaba določb 218. do 218.d člena ZGO-1 šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ/84. Gre za zakonsko določbo, ki je omogočila občinam sprejemanje novih odlokov za odmero NUSZ (prim. sodbi Upravnega sodišča I U 1957/2017 z dne 18. 9. 2018 in II U 185/2016 z dne 27. 12. 2018).

Zgolj dejstvo, da na posameznem zemljišču, ki je po lokacijskem načrtu namenjeno površinskemu izkoriščanju mineralnih surovin, ni zagotovljena komunalna oskrba oziroma možnost komunalne oskrbe (v navedenem obsegu), samo po sebi torej ni razlog za nedopustnost odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, če je v posameznem primeru ugotovljeno, da se nadomestilo odmerja za zemljišče, pri katerem gre za eno od treh alternativno določenih situacij, naštetih v točkah od 1 do 3 petega odstavka 218.b člena ZGO-1. V kolikor je v posameznem primeru ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 218. čl. ZGO-1, se zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni, da se lahko zanj odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Kot izhaja iz stališč Vrhovnega sodišča, je razlogovanje, da so za odmero NUSZ relevantni le podatki, navedeni v uradnih evidencah, in da dokazovanje nasprotnih dejstev v postopku odmere NUSZ ni mogoče, materialnopravno napačno; posledično pa se davčni organ ni ustrezno opredelil do navedb in dokazov, ki jih je tožnik v tej smeri podal v pritožbenem postopku (glede na to, da v postopek pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ni bil vključen). Tožnik je namreč že v pritožbi ugovarjal, da odmera in izračun NUSZ nista v skladu z dejanskim stanjem, v svojem odgovoru na mnenje občine z dne 8. 8. 2019 pa je tudi konkretizirano navedel in dokazoval, kakšna površina bi morala biti upoštevana. Drugostopenjski organ bi se glede na opisana stališča Vrhovnega sodišča do takšnih tožnikovih navedb in dokazov moral vsebinsko opredeliti in jih vsebinsko presoditi po načelu proste presoje dokazov.

Pri odmeri nadomestila se ne upošteva zgolj bivalni prostor, kot v tožbi navaja tožnik, temveč čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina stanovanja, od katere se odšteje le površina zunanjih delov. V obravnavanem primeru so bile to površine odprte terase, balkona in lože (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih prostorov.

Tožeča stranka ugovarja, da bi morala tožena stranka pri odločanju uporabiti le določbe ZSZ/84 in Odloka, ne pa tudi določb ZGO-1. Pri presoji o tem se je sodišče oprlo tudi na sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi s tem vprašanjem v primerljivih zadevah (npr. v sodbah I U 178/2020, I U 201/2020, I U 202/2020, I U 946/2020, II U 214/2020, in drugih). Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so našteti tudi prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84, občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 je, glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve, torej treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago u

Utemeljeno tožnica uveljavlja nesorazmernost med razliko v obremenitvi med drugim in tretjim območjem za nezazidana stavbna zemljišča s stanovanjskim namenom. Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrgel predlog tožnika za delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020. Sporno je, ali je tožena stranka pristojna za odločanje o oprostitvi ter ali lahko oprosti tožnika NUSZ glede na vsebino Odloka, ki po mnenju tožene stranke nasprotuje oz. širi zakonske določbe in je s tem nezakonit. Odločanje o oprostitvi plačila NUSZ je v pristojnosti občine kot tožene stranke, postopek in pogoje oprostitve pa določa odlok tožene stranke.

V izpodbijani odločbi je neskladno s prostorskimi akti in potrdilom o namenski rabi prostora ugotovljeno, da sodi zemljišče parc. št. 243/7 k.o. ... pod dejavnost ostali poslovni nameni. Glede na to, da sodi predmetno zemljišče v območje centralnih dejavnosti, so tukaj glede na vsebino te dejavnosti, določene s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, mogoče - razen oskrbnih in storitvenih dejavnosti - tudi družbene dejavnosti in bivanje. Za ta dva namena uporabe pa 9. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše predvideva drugačno (bistveno nižjo) odmero točk kot za „ostale poslovne namene“.

Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sama po sebi ni v nasprotju z Ustavo, temveč bi lahko bile neustavne kvečjemu posamezne določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm, česar pa tožnik niti ne konkretizira. Sodišče zato ne more slediti tožnikovim pavšalnim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve, prav tako pa ocenjuje, da ne gre za dvojno obdavčitev, kot zatrjuje tožnik. Pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča gre namreč za dajatev za pravico uživanja in obremenjevanja zemljišča, na katerem je zgrajen objekt ali se na njem predvideva gradnja objekta in je glede na zakonodajo opredeljeno kot stavbno zemljišče, kar pomeni, da gre za drug namen kot davščine, ki se nanašajo na promet z nepremičninami.

Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.

Glede odmere nadomestila za nezazidani stavbni zemljišči tožeča stranka ponavlja navedbe podane že v upravnem postopku, da sta navedeni zemljišči zasuti s filterprahom, zato je to zemljišče za tožečo stranko neuporabno in ji ne prinaša nobenega dohodka. Pri tem se znesek nadomestila bliža vrednosti celotne nepremičnine, zato odmera v navedeni višini že pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in varstva lastninske pravice. Razen tega tožeča stranka glede na to, da v prejšnjih letih tega nadomestila ni plačala, ni mogla predvideti, da se bo to zgodilo v letu 2017.