57. člen ZSZ

Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov. Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.

Upravni organ pri odločanju uporabi predpis, ki velja v času njegovega odločanja.

Ker je za spore med lokalno skupnostjo in državo pristojno Ustavno sodišče, obravnavanje spornega vprašanja pa ne spada v sodno pristojnost Upravnega sodišča RS in tudi drugega sodišča ne, se tožba zavrže na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Komisija tožeče stranke je ugotovila, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, za kar je bila izdana odločba. Ali je ta komisija funkcionalno zemljišče pravilno opredelila ali ne, pa ni predmet tega pravdnega postopka, kajti kot tako je funkcionalno zemljišče označila in kot tako je bilo predmet pravnega prometa brez javnega razpisa.

Po 1. odstavku 57. člena ZSZ se do uveljavitve predpisov iz 42. člena ZSZ, vendar najkasneje 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona, to je najkasneje do 25.1.1999, komunalni prispevek odmerja po prej veljavnih predpisih. Ker je bil Odlok, na katerega se je pri svoji odločitvi oprlo sodišče prve stopnje, izdan na podlagi prej veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih in ker je ob izdaji prvostopne odločbe dne 15.3.1999 do uveljavitve ZSZ preteklo več kot 18 mesecev, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo navedenega Odloka.

Med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero se je tožnik obvezal plačati toženi stranki dogovorjeni znesek akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše, nima nedopustne podlage, saj je po določbi prvega odstavka 43. člena ZSZ zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor - v danem primeru tožnik. To pomeni, da ničnosti razlog iz 52. člena v zvezi z 51. členom ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZOR ni podan. Pravdni stranki s sklenitvijo sporne pogodbe zakonskih določb (42. - 44. člena ZSZ) nista obšli, saj v njej nista določili dokončnega zneska komunalnega prispevka, ki se po zakonu odmerja z odločbo občinske uprave, temveč sta se dogovorili le za znesek akontacije plačila komunalnega prispevka. Vprašanje ustreznosti višine dogovorjene akontacije za poplačilo neke obveznosti ni nikoli tisto vprašanje, ki bi moglo - tudi za primer negativnega rezultata takšne presoje - privesti do sklepa o ničnosti pogodbe.

Določbe 2. odstavka 57. člena ZSZ/97 (Uradni list RS, št. 44/97) o tem, da se že začeti postopki za odmero komunalnega prispevka končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša tudi na določbe o pristojnosti kot določbe organizacijske narave. Začete postopke je treba končati ob upoštevanju materialnih in procesnih določb prejšnjih predpisov, medtem ko je treba uporabiti za določitev stvarne pristojnosti veljavne (organizacijske) določbe.

Investitor mora plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, če gradi počitniški objekt izven območja urejanja stavbnih zemljišč.

Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo. Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).

Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.