136.a člen ZOFVI
(globe za prekrške)
Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, čeprav ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma ni vpisana v razvid po tem zakonu (33. in 34. člen). Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev (94., 95., 96., 97., 98., 99. in 104. ter 146., 147. in 148. člen). Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba če vzgojno-izobraževalni zavod ne izobesi zastave na predpisan način (peta alinea 2. člena). Z globo 500 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori navedeni prekršek. Z globo od 500 do 4.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če opravlja dejavnost v nasprotju s tem zakonom (5., 6. in 7. člen);
- če ne izvrši odločbe državnega organa (sedemnajsta alinea prvega odstavka 49. člena in 107.a člen);
- če pridobiva oziroma uporablja sredstva v nasprotju s tem zakonom (78., 80., 83., 88. in 89. člen). Z globo od 150 do 4.100 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena. Z globo 150 do 1.000 evrov se kaznuje ravnatelj oziroma direktor, ki ne odpravi pomanjkljivosti pri izvrševanju svojih pristojnosti (49., 51. člen), ugotovljenih z inšpekcijsko odločbo. Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba posameznik (zasebni učitelj oziroma vzgojitelj), ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, čeprav ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti oziroma ni vpisan v razvid po tem zakonu ali če izvaja dejavnost v nasprotju s tem zakonom (5., 6., 36., 37. in 38. člen). Prekrška iz drugega odstavka in tretje alinee četrtega odstavka tega člena zastarata po preteku treh let od dneva, ko sta bila storjena.
- VSRS Sodba VIII Ips 240/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Iz ZDR ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi, temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku. Očitno napačno sklicevanje na pravno podlago za sklenitev pogodb s tožnikom ne more biti odločilno, saj že iz vsebine izreka sklepov o izbiri jasno izhaja, da bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas prav zato, ker kandidat ne izpolnjuje pogojev, zaposlitev pa je nujna zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja dela v zavodu - torej iz razloga po 6. odstavku 109. člena ZOFVI.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 1. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 240/2009Vrhovno sodišče RS · 11. 1. 2011besedilo 2008–2012
Iz ZDR ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi, temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku. Očitno napačno sklicevanje na pravno podlago za sklenitev pogodb s tožnikom ne more biti odločilno, saj že iz vsebine izreka sklepov o izbiri jasno izhaja, da bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas prav zato, ker kandidat ne izpolnjuje pogojev, zaposlitev pa je nujna zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja dela v zavodu - torej iz razloga po 6. odstavku 109. člena ZOFVI.