107.a člen ZOFVI
(prepoved sklepanja delovnega razmerja)
Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba, ki:
- je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Policija oziroma pristojno državno tožilstvo pošlje šolski inšpekciji obvestilo o kazenski ovadbi, če ta vsebuje utemeljen sum, da je oseba, zaposlena v vzgojno-izobraževalnem zavodu storila kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena. Šolska inšpekcija o tem obvesti vodstvo zavoda, ki mora sprejeti ukrepe za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja v skladu s tem zakonom. Delodajalec lahko na podlagi obvestila policije ugotavlja morebitne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter delavcu, če so za to izpolnjeni pogoji kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, začasno prepove opravljanje dela. Začasno prepoved opravljanja dela lahko, če tega ne stori delodajalec, izreče šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo. Sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo. Odločba se osebno vroči poslovodnemu organu zavoda, če je obsojena oseba, ki opravlja poslovodno funkcijo, pa predsedniku sveta zavoda. Osebe, ki se seznanijo s sodno odločbo, so dolžne varovati tajnost osebnih podatkov žrtve kaznivega dejanja in drugih posameznikov, ki niso pravnomočno obsojeni, ki so razvidni iz odločbe. Osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, preneha pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba, na podlagi katere opravlja delo, naslednji dan po vročitvi pravnomočne sodbe delodajalcu, ki o tem izda ugotovitveni sklep. Z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi osebi, ki ima mandat, preneha tudi mandat. Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, osebi iz tega odstavka ne pripada pravica do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi ali opravljati dela na področju vzgoje in izobraževanja. Delodajalec v primeru iz prejšnjega stavka uvede postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
- VDSS Sodba Pdp 487/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se za izpolnitev formalnega pogoja petih let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju upoštevajo vse delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, ki se kot take ovrednotijo glede na vsebino delovnih nalog. Odločilno je torej, ali je kandidat v času zaposlitve pri konkretnem delodajalcu opravljal naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kar izhaja tudi iz dela razpisa, ki se nanaša na predložitev dokazil o delovnih izkušnjah na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zakon in razpis za izpolnitev pogoja ne zahtevata, da so delovne izkušnje pridobljene v zavodih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, toženka pa ne more od kandidatov zahtevati izpolnjevanja strožjih pogojev od predpisanih in navedenih v razpisu.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 11. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 487/2021Višje delovno in socialno sodišče · 25. 11. 2021besedilo 2016–2025
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se za izpolnitev formalnega pogoja petih let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju upoštevajo vse delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, ki se kot take ovrednotijo glede na vsebino delovnih nalog. Odločilno je torej, ali je kandidat v času zaposlitve pri konkretnem delodajalcu opravljal naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kar izhaja tudi iz dela razpisa, ki se nanaša na predložitev dokazil o delovnih izkušnjah na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zakon in razpis za izpolnitev pogoja ne zahtevata, da so delovne izkušnje pridobljene v zavodih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, toženka pa ne more od kandidatov zahtevati izpolnjevanja strožjih pogojev od predpisanih in navedenih v razpisu.