VSK sklep I Cp 767/2005

Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.
Izbriše se zaznamba vložene pritožbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru predlagateljice in vzdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep referentke z dne 7.5.2003, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice.

Zoper sklep se je pritožila predlagateljica, ki v pritožbi navaja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da se na podlagi 129. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK, Ur.l. RS, št. 33/95 in spremembe) odpis parcele ali dela parcele, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste ali za regulacijo vodnega toka ter njen vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt, opravi brez predložitve listin, predpisanih s tem zakonom, če vrednost vseh zemljišč, ki se odpisujejo od posameznega vložka, ne presega zneska, ki ga določi minister pristojen za pravosodje. Ta vrednost je določena v 43. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige (v nadaljevanju: Pravilnik, Ur.l. RS, št. 77/95 s spremembami) in ne sme presegati zneska 100.000,00 SIT. Ugotavlja se na podlagi ugotovitve vrednosti sodnega izvedenca, ki mora biti vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Po določilih slednjega člena ZZK se odpisi po 129. členu istega zakona opravijo na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster, iz katerega izhaja, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Glede na pogoj iz 43. člena Pravilnika ne zadošča odločba GURS o spremembi vrste rabe, da je zdaj vrsta rabe cesta oziroma vodotok, ampak bi morala biti v tej listini vključena vrednost zemljišča na podlagi ugotovitve sodnega izvedenca. Sodišče je v predmetni zemljiškoknjižni zadevi kot pravno podlago za zavrnitev predloga uporabilo pogoj iz 43. člena Pravilnika in obrazložilo, da mora biti glede na ta pogoj ugotovitev vrednosti zemljišč vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Po določilih srednjega se odpis iz 129. člena istega zakona opravi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster, iz katerih izhaja, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Iz navedenih členov ZZK nikjer ne izhaja, da bi morala biti cenitev vsebovana v listinah, ki urejajo kataster. Geodetske odločbe so izdane skladno z 127. členom takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru, na podlagi katerega se sme izvedba sprememb v zemljiškokatastrskem operatu glede posestne meje parcele opraviti le na podlagi predhodno izvršene parcelacije zemljišča. Posestne meje s parcelacijo zajetih in novo osnovanih parcel se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. do 17. člena tega zakona. Na podlagi 14. člena tega zakona se v mejnem ugotovitvene postopku s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele. Po dokončanih opravilih sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki. Ugotovitveni zapisnik, sestavljen in podpisan po teh določbah, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Iz navedenega izhaja, da odločba, ki ureja kataster, vsebuje samo evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, nikjer pa ni v tem zakonu določeno, da bi morala vsebovati ugotovitev vrednosti zemljišč. Odločba GURS je samostojna, neodvisna listina, ki ureja samo zemljiški kataster, ne pa tudi vrednosti zemljišč. Iz dikcije 130. člena ZZK izhaja in je jasno, da se odpis odpravi na podlagi listin, ki so določene v zakonu, ki ureja kataster, in ne na podlagi listin, ki jih predpisuje kakšen drug predpis. Citirani 130. člen ZZK ne posega v vsebino katastrskih listin, pove le, da so zgolj katastrske listine tiste, na podlagi katerih se lahko opravi odpis po 129. členu ZZK. ZZK torej ne posega v vsebino katastrskih listin, medtem ko Pravilnik v 3. odst. 43. člena posega v njihovo vsebino, saj določa, da morajo katastrske listine vsebovati ugotovitev vrednosti zemljišč. Podzakonski predpis torej določa vsebino odločb, ki so sicer urejene na zakonskem nivoju s takrat veljavnim Zakonom o zemljiškem katastru. Določba 3. odst. 43. člena Pravilnika je, če uporabimo gramatikalno razlago in ne logično, neizvedljiva, saj so upravni geodetski postopki, ki imajo za posledico katastrsko odločbo, urejeni na zakonskem nivoju, in posebnega postopka za ugotavljanje vrednosti zemljišč za potrebe odpisa zemljišč po Zakonu o katastru ne poznajo. Pritožnica ugotavlja, da je z zavrnitvijo zemljiškoknjižnega predloga za odpis zemljišč na podlagi 129. in 130. člena ZZK prišlo do nepravilne uporabe določbe ZZK v povezavi z Zakonom o zemljiškem katastru. Slednji zakon namreč ne določa, da je sestavina geodetske odločbe tudi vrednost zemljišča. Nesporno je, da je predlagateljica zadostila zahtevi 129. in 130. člena ZZK tako, da je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila geodetsko odločbo in ločeno cenitev zemljišča, izdelano s strani sodno zapriseženega cenilca ustrezne stroke. Meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče interpretirati pravno normo, določeno v Pravilniku, v smislu prej navedenega, da se sporna pravna norma sploh lahko izvrši. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep Okrajnega sodišča v S. razveljavi tako, da se dovoli odpis zemljišča parc. št. 1027/2 - cesta v izmeri 71 m2 iz vložka št. 413 k.o. B., last M.S., in pripiše k vložku iste k.o., kjer je vknjižena lastninska pravica v korist javnega dobra v lasti Republike Slovenije.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 129. člena ZZK, ki jo je v konkretni zadevi še treba uporabiti glede na prehodno določbo 2. točke 3. odst. 246. člena sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003, ki je začel veljati 16.9.2003), se odpis parcele ali dela parcele, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste ali za regulacijo vodnega toka ter njen vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt, opravi brez predložitve listin, predpisanih s tem zakonom, če vrednost zemljišč, ki se odpisujejo od posameznega vložka, ne presega zneska, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje. Po določbi 1. odst. 43. člena ob vložitvi predloga še veljavnega Pravilnika gre za znesek 100.000,00 SIT in se vrednost ugotovi na podlagi ugotovitve vrednosti sodnega izvedenca (2. odst.). 130. člen ZZK je določil, da se odpis iz 129. člena ZZK opravi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki urejajo kataster, iz katerih izhaja, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Predlagateljica v pritožbi pravilno poudarja, da je zadostila zahtevam iz 129. in 130. člena ZZK, saj je priložila ustrezne listine, ki so določene v zakonu, ki ureja kataster, in sicer pravnomočno odločbo OGU K. z dne 29.2.2000, o ugotovitvi in evidentiranju sprememb katastrskih podatkov za vložek številka 413, k.o. B., parc. št. 1027/2 - cesta v izmeri 71 m2, ter cenilni zapisnik sodnega cenilca in izvedenca iz novembra 2002 glede vrednosti nepremičnine. ZZK v 130. členu ne zahteva, da bi iz listin, določenih v zakonu, ki urejajo kataster (ki jih je predlagateljica priložila), izhajala vrednost zemljišč, pač pa le, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Res je bilo v določbi 3. odst. 43. člena Pravilnika navedeno, da mora biti ugotovitev vrednosti zemljišč, vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Predlagateljica je poskrbela v smislu določb 129. in 130. člena ZZK, da je bila izdana odločba, s katero je pristojni geodetski organ, ki vodi kataster, izpeljal spremembo v vrsti rabe. S tem je zadostila pogoju iz 130. člena ZZK, s predložitvijo cenilnega zapisnika pa po oceni pritožbenega sodišča tudi pogoju glede vrednosti iz 129. člena ZZK. Sicer pa je bil Pravilnik z uveljavitvijo ZZK-1 razveljavljen. Določbi 129. in 130. člena ZZK, ki predpisujeta pogoje za odpis parcele ali dela parcele, uporabljene za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, nista pravilno uporabljeni, zato je slep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, saj zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za odločitev v tej zadevi. Izpodbijani sklep je zato razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 63. členom ZZK) ter hkrati odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (95. člen ZZK). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti, ali so podane vse procesne in materialnopravne predpostavke za predlagani vpis in o ugovoru predlagateljice ponovno odločiti.