VSK sklep Cp 271/99

Pritožba predlagateljice se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je bil zemljiškoknjižni predlog v gornji zadevi zavrnjen, saj predlagateljica ni predlogu za izvršbo priložila listin, ki bi izkazovale dejanske spremembe uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo kataster.

Zoper ta sklep se je predlagateljica pritožila. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo veljavne predpise. Po mnenju pritožnice je v primerih, ko gre za odpis zemljišč po 129. in 130. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK), potrebno priložiti listine, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji odločbi, le takrat, ko gre šele za odpis zemljišč, ki so namenjena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste ali regulacijo vodotokov, torej, ko gre za neko bodoče stanje. V konkretnem primeru, ko je bilo zemljišče za gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest že uporabljeno, pa pride v poštev določba 137. člena ZZK ali 85. člena Zakona o javnih cestah (ZJC).

Občinske ceste so po določbah ZJC javno dobro v lasti občine in zato je v interesu pritožnice, da si v skladu z veljavno zakonodajo ustrezno uredi zemljiškoknjižno stanje svojih nepremičnin. V tem smislu razume tudi določbo 134. člena ZZK.

Pritožba ni utemeljena.

137člen ZZK, ki ga citira pritožnica določa, da za zemljišča, ki so bila do uveljavitve tega zakona že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali regulacijo vodnih tokov, sodišče dovoli odpis ne glede na vrednost. Glede izpeljave postopka pa se ta določba sklicuje na člen 129 in 130 ZZK. V 130. členu je glede listin jasno predpisano, da je potrebno pri tem poenostavljenem odpisu parcel priložiti katastrske listine, ki izkazujejo, da je določeno zemljišče bilo uporabljeno za cesto ali regulacijo vodotoka. ZZK torej v 130. členu odkazuje na uporabo Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat). Ker predlagateljica v konkretnem primeru takšne listine ni priložila predlogu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko ni ugodilo zemljiškoknjižnemu predlogu. Določba 134. čl. ZZK pa za rešitev konkretnega predloga niti ni pravno pomembna. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 63 ZZK).