273. člen ZKP

Oba pritožnika trdita, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolženi I. U. in obdolženi M. F. podaljšalo pripor po vloženi obtožnici, čeprav slednji obtožnice še nista prejeli oziroma jima ni bila vročena in ne vesta česa sta obdolženi, zato smiselno uveljavljata kršitev pravice do obrambe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pritožnika prav, da sodišče prve stopnje po prejemu obtožnice 10.5.2016 ni ravnalo v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZKP, ki določa, da se obtožnica vroči obdolžencu, ki je v priporu v 24-ih urah po prejemu. Prav torej imata, da obtožnica obdolženi I. U. in obdolženi M. F. ni bila vročena v navedenem roku, ampak šele 26.5.2016 oziroma 27.5.2016 (odredba za vročitev obtožnice pa ima datum 23.5.2016) kot potrjujejo spisovni podatki, torej po preteku pritožbenega roka zoper izpodbijani sklep. Pritožnika pa nimata prav, da je bila s tem zagrešena tako huda kršitev kazenskega postopka, ki bi zahtevala ugoditev pritožbam in izpustitev obdolženk na prostost oz., da je bila s tem kršena pravica do obrambe obdolženk, ki bi imela relevanten vpliv na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dejstvo namreč je, da so očitki, ki so naslovljeni na obe obdolže

Ker zunajobravnavni senat v procesni fazi preizkusa obtožnega akta ne izvaja dokaznega postopka, ki je pridržan za fazo glavne obravnave, so nepomembne pritožbene navedbe, da obdolženci niso imeli utemeljenih razlogov verjeti v izjave, ki so jih podali. Prvenstveno to velja prav v primerih, ko očitano dejanje ni kaznivo dejanje že na ravni spisa zasebne tožbe.

Pravilnost in zakonitost postopka z vlaganjem obtožnice sta lahko le predmet presoje zunajobravnavnega senata v postopku z ugovori zoper obtožnico.

Sodišče prve stopnje je z nepravočasno vročitvijo obtožnice sicer prekršilo določbo prvega odstavka 273. člena ZKP, vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni utemeljil, zakaj je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nezakonitostjo napadene sodne odločbe.

Če sodišče opre obsodilno sodbo na izpovedbo edine ali ključne obremenilne priče, s katero se obdolženec ni mogel soočiti, gre za bistveno kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.

Preizkus po 2. odstavku 272. člena ZKP, ali so po vložitvi obtožnice še podani razlogi za pripor, opravi sodišče po uradni dolžnosti in ni potreben predlog državnega tožilca. Če pa ta v obtožnici vseeno predlaga podaljšanje pripora in predlog utemelji, mora sodišče obdolžencu omogočiti, da se izjavi o predlogu in s tem o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo.

Presoja vpliva nevročitve obtožnice obdolžencu, ki je v priporu, na učinkovito uveljavljanje pravice do pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora (2. odstavek 272. člena ZKP).

Če očividka dogodka ni videla, da bi obtoženi snel z oškodovankinega vratu verižico, za katero je glede na njuno posebno razmerje verjetno izkazal, da mu jo je podarila, pa si je prav zaradi skalitve tega razmerja premislila, potem oškodovankini trditvi, da ji je takrat verižico ukradel utemeljeno ni mogoče verjeti.

Zoper obdolženca je bila s sklepom uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2.odst. 212.čl. KZ v zvezi s 25. čl. KZ, nato pa vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 3. v zvezi s 1.odst. 221.čl. KZ. Ker je šlo za isti življenjski primer (historični dogodek), preiskava za kaznivo dejanje velike tatvine pa zoper obdolženca ni bila ustavljena, je ob vložitvi obtožnega predloga kazenski postopek zoper obdolženega že tekel. Ker iz določb 435.čl. ZKP sledi, da mora sodnik po prejemu in preizkusu obtožnega predloga odrediti vročitev obtožnega akta obdolžencu, četudi še ne določi glavne obravnave, enako pa izhaja tudi iz določbe 2.odst. 439.čl. ZKP, je zato odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta tisto dejanje, s katerim da sodišče soglasje za začetek postopka in brez katerega se ta ne more začeti. Po vložitvi obtožnega predloga lahko obdolženec in njegov zagovornik obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki je pogoj za odreditev ali podaljšanje pripora, preizkušata oziroma učinkovito izpodbijata le, če sta seznanjena z vloženim obtožnim predlogom in zbranimi podatki spisa. Zaradi tega mora sodiš

Tako v primeru odreditve kot podaljšanja pripora je nujen pogoj za takšno odločitev obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga je takšen sum moč preizkušati oz. ga lahko obdolženec in njegova obramba učinkovito izpodbija, le če sta seznanjena z vloženim obtožnim aktom obenem z ostalimi podatki spisa. Sodišče mora zato v primeru, ko je obdolženec v priporu, vročiti obtožni predlog v 24 urah po prejemu v skladu s 1.odst. 273.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP. Po določbi 2.odst. 272.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem predlogu odloča s sklepom sodnik okrajnega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa v skladu z določbo 1.odst. 402.čl. ZKP sodišče druge stopnje na seji senata.