274. člen ZKP

Osemdnevni ugovorni rok po prvem odstavku 274. člena ZKP je prekluzivni zakonski rok, katerega podaljšanja ZKP ne dopušča.

Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.

S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Predpise iz časa med drugo svetovno vojno in po njej tako imenovane „predustavne predpise“ se presoja s stališča skladnosti s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih uporabljali civilizirani narodi. Tudi akte organov medvojne oblasti je treba presojati po kriteriju ali so bili v skladu s takratnimi civilizacijskimi oziroma splošnimi pravnimi načeli. Na podlagi odločb Ustavnega sodišča (U-I-6/93, U-I-24/04, U-I-249/96 in Up 133/96) in Vrhovnega sodišča (I Ips 62/95, Ips 192/97, 242/97, Ips 108/98 in Ips 290/2005) je (ustavnosodna praksa) mogoče ugotoviti, da sta Ustavno in Vrhovno sodišče obravnavali sodišča, ki jih je z odlokom ustanovil Glavni štab NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojne in Partizanskih odredov Slovenije) kot sodišče, ki so delovala med drugo svetovno vojno. Izredno vojaško sodišče z Odlokom ni bilo ustanovljeno samo za en primer. Sodišče je bilo formirano za vse slovensko ozemlje, določeno je bilo, da vojaško sodišče sestoji iz petih članov, ki jih imenuje Glavni štab NOV in POS s posebnim dekretom. Izredno vojaško sodišče je bilo del ureditve takratnih oblasti. Zato je to sodišče po načinu formiranja, odločitvi o sestavi se

Čeprav sodišče odloči o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice prej, kot o ugovoru zoper obtožnico (ta je v roku, v katerem mora senat odločiti o priporu, vložen le izjemoma), s tem ne prejudicira odločitve o utemeljenosti morebitnega poznejšega ugovora zoper obtožnico.

Res sodišče obtoženca ni poučilo o pravici do ugovora zoper obtožnico, ker pa gre za relativno kršitev postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, bi moral obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti obrazložiti vzročno zvezo med navedeno kršitvijo in nepravilnostjo oziroma nezakonitostjo sodne odločbe. Pogoji za glavno obravnavo so podani, če je na narok pristopil ali zasebni tožilec ali pooblaščenec.

Po 2. odst. 274. čl. ZKP pripada zagovorniku samostojna pravica do ugovora zoper obtožnico. Če je bila obtožnica vročena zagovorniku po tem, ko je sodišče 1. stopnje že pravnomočno odločilo o obdolženčevem ugovoru, ta odločitev ne mora vplivati na pravočasnost zagovornikovega ugovora. Ker je bil ta vročen pravočasno, je treba sklep o zavrženju tega ugovora razveljaviti in naložiti sodišču 1. stopnje opravo postopka s pravočasnim ugovorom.

Obtožba je bila spremenjena v povsem nebistvenem delu, ki na samo obtožbo sploh ni vplival.