iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonKazenski zakonik · KZ · ne velja od 1. 11. 2008

392. člen KZ

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 4. 2011Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba I Ips 223/2010Vrhovno sodišče RS · 2011

    Glede na pravilno kvalifikacijo obsojenkinega ravnanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 130. člena KZ-77, dejstvo, da je za kaznivo dejanje po drugem odstavku 244. člena KZ predpisana nižja kazen, ni relevantno.

  • VSRS Sodba I Ips 362/2007Vrhovno sodišče RS · 2008

    Če o različnih odločbah v različnih fazah postopka odloča isto drugostopenjsko sodišče kot organ sodne veje oblasti, še ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja.

  • VSRS Sodba I Ips 249/98Vrhovno sodišče RS · 2002

    Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti. Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 8. 2004
Povezano: Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 4. 2011
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSRS Sodba I Ips 223/2010
    Vrhovno sodišče RS · 21. 4. 2011

    Glede na pravilno kvalifikacijo obsojenkinega ravnanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 130. člena KZ-77, dejstvo, da je za kaznivo dejanje po drugem odstavku 244. člena KZ predpisana nižja kazen, ni relevantno.

  • VSRS Sodba I Ips 362/2007
    Vrhovno sodišče RS · 23. 10. 2008

    Če o različnih odločbah v različnih fazah postopka odloča isto drugostopenjsko sodišče kot organ sodne veje oblasti, še ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja.

  • VSRS Sodba I Ips 249/98
    Vrhovno sodišče RS · 9. 5. 2002

    Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti. Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.

  • VSC sklep Kp 421/99
    Višje sodišče v Celju · 28. 12. 2000

    Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.

  • VSL sklep I Kp 775/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 1. 2000

    Obrestna mera R + 8% navedena v 10. tč. 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne predstavlja kogentne obrestne mere, ki je bila uzakonjena s spremembami navedenega zakona v letu 1993. Določba 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je le interpretativne narave in kogentne obrestne mere tako ne določa, kot to napačno navaja senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi česar ni mogoče govoriti o izključitvi retroaktivne uporabe tega določila, če je posamično kaznivo dejanje navedeno v kazenskem zakonu kot samostojnem zakonu storjeno v obliki, ki ga predvideva 48a člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Obrestna mera v višini R + 8 % navedena kot kriterij za izračun višine škode je tako navedena le kot tista obrestna mera, ki naj bi ohranjala vrednost sposojenih sredstev.