132. člen KZ
Nedovoljena prekinitev nosečnosti
(1)Kdor v nasprotju z zdravstvenimi pogoji in načinom umetne prekinitve nosečnosti, ki so določeni z zakonom, noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati ali ji pomaga pri prekinitvi nosečnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)Kdor noseči ženski brez njene privolitve prekine ali začne prekinjati nosečnost, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
- VSRS Sodba I Ips 72/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določb 3. odstavka 83. člena ZKP ni upravičeno.
- VSRS Sodba I Ips 151/99Vrhovno sodišče RS · 2003
Izvršitvena oblika kaznivega dejanja zlorabe pooblastil po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77, ki je pomenila posebno obliko goljufije, je bila podana, če je storilec prikazal organom, pristojnim za odobritev sredstev ali ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki so predvidevali pridobitev sredstev ali ugodnosti. Korist je morala biti premoženjska in protipravna, torej taka, da organizacija po veljavnih predpisih glede na svoj dejanski položaj do nje ni bila upravičena. Ker je bila premoženjska korist odvzeta gospodarski družbi in ne obsojencema, tadva iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ne moreta vložiti, saj je v tem delu zahteva podana le v korist gospodarske družbe, ne pa obsojencev. V zvezi s to odločitvijo bi lahko le gospodarska družba, če bi bila mnenja, da je bila premoženjska korist odvzeta v nasprotju z 98. členom KZ oziroma da postopek ni tekel v skladu z določbo 500. člena ZKP, podala pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
- VSRS Sodba I Ips 249/98Vrhovno sodišče RS · 2002
Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti. Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 4. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 72/2004Vrhovno sodišče RS · 21. 4. 2005
Širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določb 3. odstavka 83. člena ZKP ni upravičeno.
- VSRS Sodba I Ips 151/99Vrhovno sodišče RS · 27. 2. 2003
Izvršitvena oblika kaznivega dejanja zlorabe pooblastil po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77, ki je pomenila posebno obliko goljufije, je bila podana, če je storilec prikazal organom, pristojnim za odobritev sredstev ali ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki so predvidevali pridobitev sredstev ali ugodnosti. Korist je morala biti premoženjska in protipravna, torej taka, da organizacija po veljavnih predpisih glede na svoj dejanski položaj do nje ni bila upravičena. Ker je bila premoženjska korist odvzeta gospodarski družbi in ne obsojencema, tadva iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ne moreta vložiti, saj je v tem delu zahteva podana le v korist gospodarske družbe, ne pa obsojencev. V zvezi s to odločitvijo bi lahko le gospodarska družba, če bi bila mnenja, da je bila premoženjska korist odvzeta v nasprotju z 98. členom KZ oziroma da postopek ni tekel v skladu z določbo 500. člena ZKP, podala pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
- VSRS Sodba I Ips 249/98Vrhovno sodišče RS · 9. 5. 2002
Kaznivo dejanje po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 je bilo podano takrat, ko je storilec prikazoval pristojnim organom, ki odobravajo sredstva in ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki predvidevajo pridobitev sredstev ali ugodnosti. Ker krajevna skupnost ni imela nobenih pooblastil za pobiranje vstopnine od vsakega vozila, ki je vozilo po regionalni cesti, tudi obsojenec kot predsednik njenega sveta in odgovorna oseba v zvezi s tem ni imel nobenih pooblastil. Ker jih ni imel, jih ni mogel zlorabiti.
- VSRS Sodba I Ips 254/99Vrhovno sodišče RS · 7. 3. 2002
Obsojenec kot generalni direktor gospodarske organizacije je bil nosilec upravljanja družbenih sredstev in je z izogibanjem plačila prispevkov in davkov zaradi zagotovitve večjih neto izplačil delavcem z zlorabo pooblastil pridobil svoji organizaciji protipravno premoženjsko korist. Okoliščina, da so bili v končni posledici z nepravilnim izplačevanjem osebnih dohodkov v obliki regresa prizadeti delavci v tej gospodarski organizaciji (pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in drugih institucionalno oblikovanih zavarovanj) na pravno opredelitev opisanega ravnanja po 4. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 ne vpliva.