129. člen KZ

Vzročno zvezo lahko pretrgajo zgolj izjemni, nepričakovani dogodki in ravnanja drugih, ki preusmerijo vzročni potek in popolnoma odpravijo učinke ravnanja storilca.

Za blanketne veljajo vse tiste norme, ki same ne določajo v celoti zakonskega stanu kaznivega dejanja, marveč se glede posameznih znakov - izrecno ali konkludentno - sklicujejo na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme).

Za presojo kazenske odgovornosti obtožene K. in obtoženega M. je pomemben ravno način njunega sodelovanja, razmejitev njunih vlog pri porodu in hkrati povezanost v skupnem delovanju, prispevek vsakega od njiju k nadaljnjemu zapletu oziroma poteku poroda oziroma slabšanju stanja ploda. Ocena njunih strokovno nepravilnih ravnanj in nedopustnih opustitev je v izpodbijani sodbi podana izčrpno, dokazno podprto in prepričljivo. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo ugotavljanju, kakšno je bilo njuno dolžnostno ravnanje v dani situaciji, v čem se kaže njuna malomarnost pri delu in sprejemanju odločitev oziroma pri opustitvah, ugotavljalo je časovno soslednje dogodkov in njihovo sovplivanje in vzročno zvezo med ravnanjem babice in porodničarja in nastalo posledico. Do tragične posledice je privedlo ravnanje obtoženih K. in M., ne pa tudi opustitve obtoženega P. oziroma njegova ravnanja, ki niso bila skladna z načeli porodniške stroke in dobro klinično prakso. Glede na prepričljive razloge izpodbijane oprostilne sodbe, da vzročna zveza med ravnanji in opustitvami obtoženega P. in smrtjo otroka ni dokazana z gotovostjo, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ga je sodišče prve st

Sodišče prve stopnje je imelo za zaključek, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje tako, kot se mu očita, zadostno podlago v izpovedbi priče A.Z.. Zato dejstvo, da je to edina priča, ki je obdolženca obremenila, na kar se sklicuje pritožba, ne more omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je obdolženi zgrabil oškodovanca spredaj za oblačila in ga odrinil vstran od sebe. Izpovedba priče v tem delu je skladna z zagovorom obdolženca, ko je povedal, da je oškodovanca prijel spredaj za oblačila in ga potisnil vstran od sebe. Z navedenim pa so ovržene pritožbene trditve v smeri silobrana, saj pritožba sama izključuje napad oškodovanca.

1. S tem, ko je priča spustila glavo že nezavestnega oškodovanca na tla, vzročna zveza med opisanim ravnanjem obdolženca in nastalo prepovedano posledico ni bila prekinjena. 2. Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanca, ki ga je le izzival, odrinil, da je padel, nato pa ga na tleh ležečega še dvakrat brcnil v glavo, ni mogoče oceniti kot nujno, saj ga oškodovanec ni napadel, obdolženčevega ravnanja pa ni mogoče oceniti kot obrambo, ki je bila glede na ravnanje oškodovanca neizogibno potrebna.

Ker je dokazano, da obtoženi kot lečeči zdravnik, odgovoren za zdravljenje pokojne oškodovanke, praktično ni storil ničesar, da bi se ugotovil vzrok za močno zvišano temperaturo, katero je napačno zdravil, je med opustitvami iz obtožbe in smrtjo pokojne oškodovanke izkazana neposredna vzročna zveza. Prepozno ugotovljeni vzrok - sepsa je kljub poskusu zdravljenja povzročil njeno smrt.

Ne gre za navidezni realni stek med kaznivima dejanjema hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ in povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu KZ. Predpostavka zanj je namreč, da gre za eno samo storilčevo storitev ali opustitev, ki v konkretnem primeru ni podana, saj se kaznivo dejanje po 1. odstavku 134. člena KZ stori s storitvijo, po 129. členu KZ pa z opustitvijo. Kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 2. odstavku 134. člena KZ po načelu konsumpcije zajema tudi kaznivo dejanje po 129. členu KZ.

Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je obtoženec po tem, ko je prijel revolver v roke in ga pritisnil na oškodovančev vrat, opustil preverko, ali je revolver nabit in repetiran, ko je do usodnega strela prišlo samo zaradi njegovega pritiska na sprožilec sicer okvarjenega revolverja (varovalka sploh ni delovala).

Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna.