3. člen ZLPP

V primeru, ko je bila vrednost družbenega kapitala ugotovljena na podlagi cenitve podjetij po pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij, so Agenciji prezentirano premoženje predstavljala sredstva, ki so bila upoštevana v tej cenitvi.

Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.

Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.

Okoliščina, da se je lastninil le družbeni kapital (skupek članskih pravic v podjetju, ki ni imel znanih lastnikov, temveč so ga za račun anonimnih lastnikov upravljali delavci v podjetju), ni vplivala na v ZLPP določeno obveznost lastninsko preoblikujočih se družb (tudi tistih v mešani lastnini), da v otvoritveni bilanci prikažejo vse premoženje (sredstva v aktivi podjetij). Lastninjenje se je izvedlo glede na vrednost družbenega kapitala, ki je bila lahko pravilno ocenjena le ob upoštevanju celotne aktive podjetja. Od nje je namreč odvisna vrednost osnovnega kapitala, ta pa je osnova za ugotovitev vrednosti družbenega kapitala – tistega deleža v osnovnem kapitalu, ki nima znanega lastnika. Če določeno premoženje v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano, se njegova vrednost ni odrazila v vrednosti družbenega kapitala, ki je bila zato prenizko ocenjena, cena delnice pa prenizko določena. Preprečevanju tovrstnih (posrednih) oškodovanj družbenega kapitala je namenjena določba 6. člena ZZLPPO, ki ureja prehod („skritega“) premoženja, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja, na SRD. Nanjo zato preide vse premoženje, ki v otvoritvenih bilancah podjetij ni bilo pr

Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.

Predlagatelj vpisa lastninske pravice v predmetnem postopku je društvo, zato zanj ni mogoče uporabiti določb ZLPP, temveč ZDru, ki je začel veljati 4. 11. 1995. Le-ta v svojem 37. členu določa, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni, eden izmed takšnih posebnih zakonov pa je tudi ZLNDL, ki ga je potrebno uporabiti.

Tudi podjetja v mešani lastnini, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital, so podjetja v družbeni lastnini.

Za presojo, ali je tožeča stranka ustanoviteljica sestavljene oblike organiziranja, ni pomembna pogodba, temveč vpis sestavljene oblike, organiziranja v sodni register.

Lastninsko preoblikovanje podjetja ne vpliva na obveznost podjetja, da v skladu s sklenjenim sporazumom o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti izplača tistega, ki je vložil del sredstev za izgradnjo objekta, ki ga podjetje uporablja kot svoja obvezna sredstva.

Osnovna glavnica je pojmovno nekaj drugega, kot pa premoženje družbe, kar ob ustanovitvi sicer predstavlja stvarni in denarni vložek ustanovitelja. Osnovna glavnica je praviloma stalna kategorija, saj je razdeljena na delnice. Eventualna sprememba osnovne glavnice pomeni istočasno spremembo vrednosti delnic, ali pa spremembo njihovega števila. Zato je odločitev o spremembi osnovne glavnice odvisna od ustanoviteljev (delničarjev), ne pa od računovodskih predpisov kot je to zmotno zaključila tožena stranka v poročilu. Stvarni vložek ustanovitelja K. d.d., ki ga sestavljajo zemljišča, gradbeni objekti in oprema, predstavlja premoženje tožeče stranke, oz. njena sredstva. Vrednost premoženja oz. sredstev pa se ugotavlja tudi po računovodskih predpisih, ki predpisujejo njihovo revalorizacijo. Ker sta osnovna glavnica in sredstva družbe dve različni kategoriji, obveznost revalorizirati (povečati) vrednost zemljišč, gradbenih objektov in opreme, ne pomeni istočasno tudi obveznosti revalorizirati (povečati) osnovno glavnico. Zato je zmoten zaključek, da bi se vrednost osnovne glavnice tožeče stranke morala povečati vsakokrat, ko bi se morala povečati vrednost njenih zemljišč, gradb

V postopku revizije, ki sledi izdaji revizijskega poročila, ZLPP ne loči med upravičenji revizijskega organa, ki je opravil pregled pri podjetju z družbenim kapitalom po 3. členu ZLPP, in njegovimi upravičenji takrat, ko je opravil pregled pri podjetju v mešani lastnini z znanimi vlagatelji družbenega kapitala v osnovni kapital subjekta pregleda. Zato je revizijski organ, ki je ugotovil oškodovanja družbene lastnine po 48a členu ZLPP upravičen izdati odločbo. Družba, ki nima družbenega kapitala po 3. členu ZLPP, ni neposredno subjekt lastninskega preoblikovanja. Je pa to posredno glede na to, da je v njenem osnovnem kapitalu delež družbenega kapitala znanih vlagateljev. Njihovo lastninsko preoblikovanje se bo zato odrazilo tudi pri tej družbi, oziroma obratno, velikost njihovih deležev v tej družbi po njihovem lastninskem preoblikovanju bo odvisna od pravilne ugotovitve njihovih sedanjih deležev. Agencija, ki je z namenom, da doseže izkazovanje pravilnega razmerja družbenega in zasebnega kapitala v kapitalu tožeče stranke, izrekla ustrezne ukrepe, s tem ni nič popravljala deležev družbenikov, ampak je tožeči stranki samo naložila njihovo pravilno izkazovanj

Ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po določbah ZLPP, če podjetje - zavezanec v denacionalizacijskem postopku, ob odločanju na prvi stopnji, med viri sredstev v bilanci stanja nima več družbenega kapitala (ima znane lastnike).

Podjetje v mešani lastnini ni družbena pravna oseba in je bližja pojmu civilne pravne osebe. Podjetju v mešani lastnini lahko po 8. členu ZPN družbena pravna oseba nepremičnino proda samo na javni dražbi, z neposredno pogodbo pa le, če javna dražba ni uspela, in to v roku enega meseca in ne pod izklicno ceno na javni dražbi. Posledica kršitve teh določil je ničnost kupoprodajne pogodbe (IV. odstavek 8. člena ZPN). Ničnost neke pogodbe se konkretizira s kondikcijskimi zahtevki, po katerih vsaka stranka vrne tisto, kar je dala. Ugotovitve oškodovanja družbene lastnine iz 48. člena ZLPP ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje ugotoviti pristojno sodišče. Le v primerih iz 48a. člena ZLPP se oškodovanje družbene lastnine domneva in ga ni treba dokazovati.

Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več temelj za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Toda dejstvo, da organ prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločil pred uveljavitvijo ZLPP, po mnenju sodišča ne more iti v škodo denacionalizacijskih upravičencev. Zato bi organ prve stopnje ob uveljavitvi ZLPP moral denacionalizacijskim upravičencem dati možnost, da se izjavijo o svojem predlogu in ga po potrebi uskladijo z ZLPP in o takem predlogu postopati in odločiti po določbah ZLPP (12. člen).

ZLPP ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki (1. člen zakona). Podjetja z družbenim kapitalom so po določbi prvega odstavka 3. člena podjetja v družbeni lastnini, podjetja v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital. Na podlagi iste določbe uporablja ZLPP v vseh svojih nadaljnjih določbah (ki sledijo 3. členu) besedo "podjetje" v zgoraj navedenem smislu. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da tožeča stranka ne sodi med podjetja, ki "imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital". Tako je sklepati med drugim iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka "nesporno pravna oseba, ki se po ZLPP ne bo preoblikovala". Takega zaključka tudi pritožba ne izpodbija. Sporna odločba tožene stranke se opira na določbe 48.b in 48.c člena ZLPP. Obe določbi govorita o podjetju. Ko ZLPP v 48.b členu določa, kateremu podjetju revizijski organ z odločbo naloži ukrepe, določene z ZLPP, ki jih mora upoštevati tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo pri odobritvi lastninskega preoblikovanja in za katero podjetje velj

1. Po 1. odst. 74. člena ZZad je vse premoženje (takrat) obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. 2. ZLPP je v 5. členu uredil pravni status samo tistih kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki so bila premoženje podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo po omenjenem zakonu. 3. Lastninski status kmetijskih zemljišč in gozdov v zadružni lastnini, se z vložitvijo v ustanovitveni kapital d.o.o (stvarni vložek) ni spremenil, zato takšna zemljišča oz. gozdovi z uveljavitvijo ZLPP niso postala last RS.

Tožeča stranka nima družbenega kapitala v smislu ZLPP. Zato se prepoved iz 593. člena ZGD ne nanaša nanjo.

V postopku izdaje začasne odredbe se upravni organ ukvarja le z vprašanjem, ali je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, ne pa tudi z ugotavljanjem dejanskega stanja in načinov vrnitve premoženja upravičencu na podlagi denacionalizacijskega zahtevka.

Tudi zadruga, ki je pridobila podržavljeno premoženje z odplačnim poslom, je denacionalizacijski zavezanec. Lastninsko preoblikovanje zadrug je urejeno s posebnim predpisom - zakonom o zadrugah. Začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja zadruge ni mogoče izdati samo na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je zadruga svojo organiziranost že uskladila z zakonom o zadrugah.

Merilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP.