Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (ZPos-H)

V Zakonu o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 57/25 – ZF) se v 9. členu v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,«. Četrta alineja se črta. Dosedanja peta alineja, ki postane četrta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,«. Dosedanja šesta alineja postane peta alineja. Tretji odstavek se črta.

Za 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b in 9.c člen, ki se glasijo: Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Državni organi in samoupravne lokalne skupnosti iz prvega odstavka ter samoupravne narodne skupnosti iz drugega odstavka 10. člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Poslancu mora biti v postopku ugotavljanja razlogov za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata. Zoper akt o prenehanju mandata lahko poslanec vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Poslanec o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta. Postopki za nadomestitev poslanca, ki mu je prenehal mandat, ali nadomestne volitve za novega poslanca se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata poslanca je nujna zadeva. Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti. Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor. Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.

Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi. Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor. Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 9.b člena tega zakona. Poslancu, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča. Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, poslancu, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi. Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, državni zbor obvesti tudi o datumu vročitve sodbe poslancu. Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.«.

V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.« Drugi in tretji odstavek se črtata.

13. člen se črta.

Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »Poslanec ima pravico do plače. Plačo poslanca določi pristojno delovno telo državnega zbora v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.«.

24. člen se črta.

26. člen se črta.

V 38.c členu se v prvem odstavku beseda »uklonilnega« nadomesti z besedo »nadomestnega«. V drugem odstavku se beseda »uklonilni« nadomesti z besedo »nadomestni«.

Določbe nove tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona in določbe o črtanju tretjega odstavka 9. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem razpisa volitev v Državni zbor, ki se razpišejo vsaj eno leto po uveljavitvi tega zakona, določbe spremenjenega 12. člena in določba o črtanju 13. člena zakona pa se začnejo uporabljati z dnem konstituiranja Državnega zbora po opravljenih prvih volitvah v Državni zbor po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe določbe nove tretje alineje prvega odstavka 9. člena ter določb spremenjenega 12. člena in določbe o črtanju 13. člena zakona, se uporablja določba tretje alineje prvega odstavka in tretji odstavek 9. člena ter določbe 12. in 13. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 57/25 – ZF).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-02/25-39/18 Ljubljana, dne 28. januarja 2026 EPA 2547-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica