Zakon o funkcionarjih (ZF)

Ta zakon ureja pogoje za opravljanje funkcije ter pravice funkcionarjev in funkcionark v državnih organih in v samoupravnih lokalnih skupnostih v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) med opravljanjem in po prenehanju opravljanja funkcije.

(1)Določbe tega zakona se uporabljajo, če niso v drugih zakonih, ki urejajo funkcionarje, posamezna vprašanja zanje drugače urejena.

(2)Prvi stavek tretjega odstavka 29. člena tega zakona se uporablja za vse funkcionarje, ki so poklicno opravljali funkcijo, tudi če v drugih zakonih, ki urejajo pravico do nadomestila plače po prenehanju funkcije, ta pravica v primeru predčasnega prenehanja funkcije zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje ni izključena, razen če je izključitev pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje v zakonu urejena drugače.

(3)Za funkcionarje, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, se ne uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.

Funkcionarji so: – osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, – osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije izvršilne ali sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) ali Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali predstavniškem telesu samoupravnih lokalnih skupnostih ter – druge osebe, ki jih v skladu z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani oziroma županje (v nadaljnjem besedilu: župani) ali drug pristojni organ oziroma oseba.

(1)Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic iz 14. člena, 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega, tretjega in četrtega odstavka 17. člena ter 21. člena tega zakona ugotavlja in te pravice zagotavlja organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, za funkcionarje v samoupravni lokalni skupnosti pa uprava samoupravne lokalne skupnosti.

(2)O izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic iz 13. člena, 8., 9. in 10. točke prvega odstavka ter petega odstavka 17. člena, 19., 20., 22. in 35. člena tega zakona s sklepom odloči organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, za funkcionarja v samoupravni lokalni skupnosti pa uprava samoupravne lokalne skupnosti.

(3)O nadomestilu plače po prenehanju funkcije odločajo: 1. za funkcionarje, ki funkcijo opravljajo v Državnem zboru, Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo, 2. za funkcionarje, ki funkcijo opravljajo v Državnem svetu Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije ali od njega pooblaščeno telo, 3. za predsednika republike, urad predsednika republike, 4. za predsednika vlade in ministre, vlada ali od nje pooblaščeno telo, 5. za župane, podžupane in podžupanje, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega oziroma mestnega sveta, 6. za funkcionarje, ki jih imenuje vlada, vlada, 7. za funkcionarje ki jih imenuje predsednik republike, predsednik republike, 8. za funkcionarje, ki so predstojniki državnih organov in jih izvoli ali imenuje Državni zbor, predstojnik organa, kjer je funkcionar do izteka funkcije opravljal funkcijo, če predstojnik organa ni izvoljen ali imenovan, pa Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo, 9. za funkcionarje, ki poleg funkcionarja, ki je predstojnik državnega organa, opravljajo funkcijo v državnem organu in jih imenuje Državni zbor, funkcionar, ki je predstojnik državnega organa, če predstojnik organa ni izvoljen ali imenovan, pa Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo, in 10. za funkcionarje, ki poleg funkcionarja, ki je predstojnik državnega organa, opravljajo funkcijo v državnem organu in jih imenuje predstojnik državnega organa, predstojnik državnega organa, za te funkcionarje, ki jih imenuje državni organ, pa državni organ.

Pogoj za izvolitev ali imenovanje v funkcijo je državljanstvo Republike Slovenije.

Funkcionar ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.

(1)Funkcionarja se razreši, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(2)Sodišče organ, ki je pristojen predlagati ali začeti postopek razrešitve funkcionarja, skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3)Funkcionarju mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog.

(4)Zoper akt o razrešitvi lahko razrešeni funkcionar vloži tožbo na vrhovno sodišče v osmih dneh od dneva vročitve akta. Funkcionar o vložitvi tožbe obvesti organ, ki ga je razrešil, in organ, kjer opravlja funkcijo. Tožba zadrži izvršitev akta o razrešitvi.

(5)Postopki za nadomestitev razrešenega funkcionarja, imenovanje novega funkcionarja ali nadomestne volitve za novega funkcionarja se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

(1)Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva funkcije je nujna zadeva.

(2)Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti organ, ki je funkcionarja razrešil, in organ, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

(3)Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo.

(4)Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.

(1)Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.

(2)Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi.

(3)Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.

(4)Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže.

(5)Funkcionarju, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, funkcija preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča.

(6)Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, funkcionarju, ki mu je funkcija nezakonito prenehala oziroma je bil nezakonito razrešen, vrhovno sodišče funkcijo ponovno vzpostavi.

(7)Vrhovno sodišče odločitve posreduje organu, ki je funkcionarja razrešil, in organu, kjer funkcionar opravlja funkcijo. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, je dolžno organa iz prejšnjega stavka obvestiti tudi o datumu vročitve sodbe funkcionarju.

(8)Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

Funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkcije, v skladu z zakoni, ki urejajo nepoklicno opravljanje funkcije.

(1)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, se čas opravljanja funkcije šteje v delovno in pokojninsko dobo. Funkcionar je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju. Funkcionar ima pravice iz obveznih socialnih zavarovanj v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas.

(2)Funkcionar pridobi pravice iz prejšnjega odstavka z dnem, ko začne opravljati funkcijo.

(3)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, se čas opravljanja funkcije, ki jo je opravljal kot predstojnik ali namestnik predstojnika organa, v katerem je opravljal funkcijo, ali kot vodilno funkcijo v notranjih organizacijskih enotah organa, šteje kot delovna izkušnja pridobljena na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu.

(1)Plačo, nadomestila plače, povračila stroškov in druge prejemke funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, izplačuje organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.

(2)Funkcionarju, ki nepoklicno opravlja funkcijo, plačilo za opravljanje funkcije ter povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkcije, izplačuje organ, v katerem funkcionar nepoklicno opravlja funkcijo.

(3)Pravice funkcionarjev v samoupravni lokalni skupnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavlja samoupravna lokalna skupnost, v kateri funkcionar opravlja funkcijo.

(4)Pravico do plače, plačila za opravljanje funkcije, povračil stroškov in drugih prejemkov, določeno v tem ali drugem zakonu, ima funkcionar z dnem, ko začne opravljati funkcijo.

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plače v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

(1)Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima za čas odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu oziroma zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pravico do nadomestila plače v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

(2)Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi, iz sredstev svojega finančnega načrta.

(3)Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima tudi pravico do drugih nadomestil plače za odsotnosti, ki pripadajo javnim uslužbencem v državni upravi, in sicer za čas, v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

Za funkcionarja, ki poklicno opravlja funkcijo, se ne glede na zakon, ki določa evidence na področju dela in socialne varnosti, evidenca o izrabi delovnega časa ne vodi.

V času, ko funkcionar zaradi pripora ali prestajanja zaporne kazni, krajše od enega leta, ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače oziroma do plačila za opravljanje funkcije, do povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter drugih pravic funkcionarjev iz tega zakona, razen pravice iz 22. člena tega zakona.

(1)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripadajo prejemki in povračila stroškov v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi, in sicer: 1. povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, 2. stroški in obračun stroškov na službenem potovanju v državi, 3. dnevnice za službeno potovanje v državi, 4. kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi, 5. stroški prenočevanja na službenem potovanju, 6. terenski dodatek, 7. regres za letni dopust, 8. jubilejna nagrada, 9. solidarnostna pomoč in 10. odpravnina ob upokojitvi.

(2)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripada za dan opravljanja funkcije regres za prehrano kot povračilo stroškov prehrane, in sicer v enaki višini, kot pripada javnemu uslužbencu v državni upravi, ki ima enakomerno razporejen delovni čas in dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.

(3)Sodniku in državnemu tožilcu, ki po opravljeni dnevni delovni obremenitvi v istem dnevu dela tudi preko polnega delovnega časa, za čas dela preko polnega delovnega časa pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi na enak način, v enaki višini in pod enaki pogoji, kot veljajo za javne uslužbence v državni upravi. Funkcionarju iz prejšnjega stavka, ki delo preko polnega delovnega časa opravi na dan, ko sodišče oziroma državno tožilstvo ne posluje, pripada tudi za ta dan povračilo stroškov prehrane pod pogoji in v višini iz prejšnjega odstavka.

(4)Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pravico do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini. Višino dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, določi vlada. Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pred začetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.

(5)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo in je zaradi opravljanja funkcije ločen od svoje ožje družine, pripada nadomestilo za ločeno življenje v enaki višini kot javnim uslužbencem v državni upravi, če znaša razdalja naslova bivališča ožje družine do naslova organa, kjer opravlja funkcijo, več kot 70 kilometrov. Ožja družina so zakonec, partner zunajzakonske skupnosti ter otroci, ki jih je funkcionar po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja.

(6)Pravico do povračil stroškov in drugih prejemkov iz tega člena funkcionar uveljavlja v organu oziroma lokalni samoupravni skupnosti, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

(1)Funkcionarju se ne sme določiti in izplačati povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in drugih prejemkov v drugačni višini in pod drugačnimi pogoji, kot jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan splošni akt.

(2)Če organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, ugotovi, da so bili funkcionarju v nasprotju s prejšnjim odstavkom določena oziroma izplačana višja povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma višji prejemki, kot bi mu pripadali, oziroma določena oziroma izplačana povračila stroškov ali prejemkov v zvezi z opravljanjem funkcije, do katerih ni upravičen, mora funkcionar vrniti razliko med izplačanimi in zakonito določenimi povračili stroškov in drugimi prejemki. Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, v petih delovnih dneh od ugotovitve nepravilnosti iz prejšnjega stavka, pisno pozove funkcionarja, da sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov. Če med organom oziroma samoupravno lokalno skupnostjo in funkcionarjem v enem mesecu od pisnega poziva organa oziroma samoupravne lokalne skupnosti ne pride do sklenitve dogovora, mora organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, preveč oziroma neupravičeno izplačani znesek zahtevati s tožbo pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

(3)Če je višina izplačanih povračil stroškov in drugih prejemkov v nasprotju z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim splošnim aktom, organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, zagotovi izplačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v skladu z zakonom in o tem seznani funkcionarja.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za funkcionarja, ki so mu bila povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z opravljanjem funkcije izplačani v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in mu je funkcija v času ugotovitve neskladnosti že prenehala.

(1)Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima v času trajanja funkcije pravico do letnega dopusta po kriterijih, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi, in sicer za: – delovno dobo, – starost, – socialne in zdravstvene razmere ter – skrb za otroke.

(2)Zaradi zahtevnosti opravljanja funkcije pripada funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, dodatnih osem dni letnega dopusta.

(3)Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, ne pripada pravica do nadomestila za neizrabljen letni dopust, razen v primeru, ko mu funkcija predčasno preneha iz razloga, ki ni na njegovi strani.

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima v koledarskem letu pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin v primerih ter pod pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi. V tem primeru mu pripada nadomestilo plače v višini nadomestila plače za čas koriščenja letnega dopusta.

(1)Funkcionar ima pravico do usposabljanja in izpopolnjevanja za opravljanje funkcije v skladu z načrtom usposabljanja in izpopolnjevanja, ki ga določi organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, vsako leto do konca februarja.

(2)Z načrtom usposabljanja in izpopolnjevanja se določijo vsebine usposabljanja in izpopolnjevanja, razen vsebin iz šestega odstavka tega člena, ter višina sredstev, ki so namenjena za izvajanje usposabljanja ter izpopolnjevanja iz tega in šestega odstavka tega člena.

(3)Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima v času usposabljanja in izpopolnjevanja pravico do plačane odsotnosti z dela.

(4)Funkcionar ima pravico do povračila stroškov, ki nastanejo zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja.

(5)Sredstva za usposabljanje in izpopolnjevanje se zagotavljajo v finančnem načrtu organa, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Sredstva za usposabljanje in izpopolnjevanje funkcionarjev v samoupravni lokalni skupnosti zagotavlja samoupravna lokalna skupnost.

(6)Funkcionar, ki je prvič nastopil funkcijo, se najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi mandata udeleži e-uvajalnega usposabljanja za opravljanje funkcije ter e-usposabljanja s področja etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju, v skladu s programom, ki ga določi minister pristojen za funkcionarje in lokalno samoupravo.

(7)Program iz prejšnjega odstavka vsebuje osnove vsebin: ustavna ureditev, sistem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerja med njimi, lokalna samouprava, sistem javnih financ, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema, poslovanje organov javne uprave, ter naslednje vsebine: etika, integriteta, transparentnost. Vsebine programa etika, integriteta in transparentnost določi minister pristojen za funkcionarje in lokalno samoupravo v sodelovanju z organom pristojnim za integriteto in preprečevanje korupcije.

(8)Funkcionar, ki je že opravil e-uvajalno usposabljanje za opravljanje funkcije, se najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi mandata udeleži e-usposabljanja s področja etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju.

(9)Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, je dolžan funkcionarja napotiti na usposabljanje v roku iz šestega in osmega odstavka tega člena, funkcionar pa je po opravljenem usposabljanju organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti dolžan predložiti potrdilo o opravljenem usposabljanju.

(10)Usposabljanje organizira ministrstvo pristojno za funkcionarje in lokalno samoupravo.

(11)Določbe od šestega do desetega odstavka tega člena ne veljajo za sodnike ustavnega sodišča, sodnike in državne tožilce.

Funkcionar, zoper katerega se zaradi opravljanja njegove funkcije vodi odškodninski postopek, ima pravico do pravne pomoči, ki obsega: – pravico do zastopanja po državnem odvetništvu oziroma občinskem odvetništvu, medobčinskem odvetništvu ali občinskem odvetniku (v nadaljnjem besedilu: občinsko odvetništvo) oziroma pravico, da mu organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, v primerih, določenih s tem zakonom, začasno založi stroške izvajalca pravne pomoči in – pravico, da mu organ ali samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, začasno založi stroške v zvezi z izvedbo dokazov, stroške taks in druge stroške, ki nastajajo v zvezi z izvedbo odškodninskega postopka.

(1)Funkcionar vloži pisno vlogo za odobritev pravice do pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: vloga) pri organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti, kjer opravlja funkcijo. Vloga mora vsebovati: – podatke o funkcionarju (osebno ime in funkcija), – opis zadeve, v zvezi s katero teče odškodninski postopek, ter navedbo razlogov in dejstev, ki dokazujejo, da se postopek vodi zaradi opravljanja njegove funkcije, in – dokazilo, da je zoper funkcionarja zaradi opravljanja njegove funkcije uveden odškodninski postopek.

(2)Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, funkcionarja pozove, da jo v treh delovnih dneh dopolni. Če funkcionar vloge ne dopolni, se vloga s sklepom zavrže.

(3)Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, odloči o vlogi s pisnim sklepom v petih delovnih dneh od prejema popolne vloge.

(4)Funkcionar, ki mu je bila odobrena pravica do pravne pomoči, mora organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti, kjer opravlja funkcijo, v petih delovnih dneh po prejemu posredovati vse procesne odločitve sodišča in vse sodne odločitve, s katerimi se odloča v postopku, sicer mu pravica do pravne pomoči preneha. V tem primeru mora vrniti vse zneske, ki jih je prejel iz naslova uveljavljanja pravice do pravne pomoči, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka iz prejšnjega stavka do plačila. Če funkcionar zneskov, ki jih je prejel iz naslova uveljavljanja pravice do pravne pomoči ne vrne, jih mora organ, državno odvetništvo oziroma samoupravna lokalna skupnost zahtevati s tožbo pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

(1)Funkcionarja v državnem organu, zoper katerega se vodi odškodninski postopek zaradi opravljanja njegove funkcije, ki uveljavlja pravico do pravne pomoči, zastopa državno odvetništvo.

(2)Funkcionarja v samoupravni lokalni skupnosti, zoper katerega se vodi odškodninski postopek zaradi opravljanja njegove funkcije, ki uveljavlja pravico do pravne pomoči, zastopa občinsko odvetništvo.

(3)Funkcionar pošlje sklep iz tretjega odstavka prejšnjega člena, s katerim je bila funkcionarju pravica do pravne pomoči odobrena, in tožbo državnemu oziroma občinskemu odvetništvu v treh dneh po prejemu sklepa.

(4)Če funkcionar odkloni zastopanje po državnem oziroma občinskemu odvetništvu, nima pravice do založitve stroškov izvajalca pravne pomoči iz 25. člena tega zakona.

(5)Če državno odvetništvo v skladu z zakonom zaradi nasprotja interesov odkloni zastopanje funkcionarja v državnem organu, ima funkcionar pravico do začasne založitve stroškov izvajalca pravne pomoči iz 25. člena tega zakona. O odklonitvi zastopanja državno odvetništvo pisno obvesti funkcionarja in državni organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. O pravici do začasne založitve stroškov izvajalca pravne pomoči odloči državni organ s sklepom v petih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega stavka.

(6)Če občinsko odvetništvo iz razlogov iz sedmega odstavka tega člena odkloni zastopanje funkcionarja v samoupravni lokalni skupnosti (nasprotje interesov), ima funkcionar pravico do začasne založitve stroškov izvajalca pravne pomoči iz 25. člena tega zakona. O odklonitvi zastopanja občinsko odvetništvo pisno obvesti funkcionarja in samoupravno lokalno skupnost, v kateri funkcionar opravlja funkcijo. O pravici do začasne založitve stroškov izvajalca pravne pomoči odloči samoupravna lokalna skupnost s sklepom v petih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega stavka.

(7)Če bi občinsko odvetništvo moralo izvrševati svoje pristojnosti, določene z zakonom ali občinskim predpisom, v določeni zadevi za subjekte, katerih koristi in interesi si nasprotujejo, opravlja strokovne naloge za samoupravno lokalno skupnost.

(1)V primeru ugotovljenega nasprotja interesov iz petega in šestega odstavka prejšnjega člena in v primeru, če v samoupravni lokalni skupnosti ni občinskega odvetništva, si funkcionar izbere izvajalca pravne pomoči izmed odvetnikov, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, ali izmed odvetniških družb, ustanovljenih po zakonu, ki ureja odvetništvo.

(2)Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, začasno založi funkcionarju stroške izvajalca pravne pomoči iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega zahtevka, ustrezne dokumentacije in predloženega računa s specifikacijo stroškov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, in sicer v višini, določeni v tarifi, ki ureja odvetniške storitve, ne pa tudi stroškov, dogovorjenih s pogodbo o plačilu odvetniških stroškov. Stroški izvajalca pravne pomoči se lahko začasno založijo tudi neposredno izvajalcu pravne pomoči, če funkcionar pri organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti, kjer opravlja funkcijo, to pisno zahteva. V zahtevi funkcionar navede naziv in naslov izvajalca pravne pomoči, davčno številko ter banko in številko računa, na katerega naj organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, na podlagi izdanih računov nakazuje sredstva.

Funkcionarju, zoper katerega se zaradi opravljanja njegove funkcije vodi odškodninski postopek, organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer opravlja funkcijo, na podlagi pisnega zahtevka in ustrezne dokumentacije začasno založi sredstva, potrebna za plačilo stroškov v zvezi z izvedbo dokazov, stroškov taks in drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi z izvedbo odškodninskega postopka. Sredstva se založijo iz sredstev organa oziroma samoupravne lokalne skupnosti, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

(1)Začasno založena sredstva pravne pomoči, zmanjšana za znesek, ki ga mora na podlagi pravnomočne odločitve sodišča o stroških postopka plačati nasprotna stranka, vrne funkcionar organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti v 30 dneh od prejema pravnomočne odločitve sodišča, s katero je bilo odločeno o stroških postopka. Ostali znesek začasno založenih sredstev pravne pomoči vrne funkcionar organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti v 15 dneh od prejema plačila stroškov s strani nasprotne stranke. Če funkcionar organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti ne vrne začasno založenih sredstev pravne pomoči v rokih iz tega odstavka, mora organ oziroma samoupravna lokalna skupnost s tožbo, ki se vloži pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, zahtevati njihovo vračilo.

(2)Če je v odškodninskem postopku zoper funkcionarja, ki ga zastopa državno ali občinsko odvetništvo, izdana pravnomočna sodba, s katero je ugodeno tožbi delno ali v celoti, mora funkcionar na prehodni račun državnega odvetništva za plačilo stroškov postopka oziroma samoupravni lokalni skupnosti, kjer funkcionar opravlja funkcijo, plačati stroške zastopanja glede na uspeh v postopku, zmanjšana za znesek, ki ga funkcionarju vrne nasprotna stranka na podlagi pravnomočne odločitve sodišča, v 30 dneh od pravnomočne odločitve. Ostali znesek stroškov nakaže funkcionar državnemu odvetništvu oziroma samoupravni lokalni skupnosti, kjer funkcionar opravlja funkcijo, v 15 dneh od prejema plačila stroškov s strani nasprotne stranke. Stroški zastopanja po državnem in občinskem odvetništvu se določijo v višini, določeni v tarifi, ki ureja odvetniške storitve. Če funkcionar državnemu odvetništvu oziroma samoupravni lokalni skupnosti ne vrne stroškov zastopanja v rokih iz tega odstavka, mora državno odvetništvo oziroma samoupravna lokalna skupnost s tožbo, ki se vloži pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, zahtevati njihovo vračilo.

(3)Terjatev stroškov postopka, priznanih funkcionarju v pravnomočni odločitvi sodišča, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, po samem zakonu preide na organ oziroma samoupravno lokalno skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, če funkcionar izkaže, da v dveh mesecih od prejema pravnomočne odločitve o stroških, od dolžnika ni prejel plačila terjatve iz tega naslova, s čimer funkcionarju preneha obveznost povrnitve založenih sredstev pravne pomoči do višine te terjatve organu oziroma samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za terjatev stroškov zastopanja po državnem ali občinskem odvetništvu, ki jih je nasprotna stranka na podlagi pravnomočne odločitve sodišča dolžna povrniti funkcionarju.

(1)Funkcionar, ki je poklicno opravljal funkcijo in je bil do izvolitve oziroma imenovanja v delovnem razmerju za nedoločen čas, ima pravico, da se v 30 dneh po prenehanju funkcije vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, za katerega izpolnjuje pogoje in ustreza ravni njegove izobrazbe, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče.

(2)Za obdobje po prenehanju funkcije do vrnitve na prejšnje delo iz prejšnjega odstavka pripada funkcionarju, ki je poklicno opravljal funkcijo, nadomestilo plače v višini 80 odstotkov mesečne plače, ki jo je funkcionar prejel v mesecu pred prenehanjem funkcije. Na podlagi prejetega pisnega obvestila funkcionarja, ki je poklicno opravljal funkcijo, o vrnitvi na delo iz prejšnjega odstavka nadomestilo plače izplača organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer je funkcionar opravljal funkcijo.

(3)V času prejemanja nadomestila plače iz prejšnjega odstavka je funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, in sicer v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas. Čas prejemanja nadomestila plače se funkcionarju, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo.

(4)Pravica do vrnitve na prejšnje delo iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za funkcionarja, katerega funkcija je trajna.

(1)Funkcionar, ki je poklicno opravljal funkcijo in mu je prenehala funkcija, iz objektivnih razlogov pa ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati funkcije ali začne opravljati pridobitne dejavnosti, oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pravico do nadomestila plače po prenehanju funkcije v višini 80 odstotkov mesečne plače, ki jo je funkcionar prejel v mesecu pred prenehanjem funkcije, vendar najdlje tri mesece od prenehanja funkcije. Če je namesto plače prejel nadomestilo plače, se nadomestilo plače po prenehanju funkcije odmeri od mesečne plače, ki bi jo funkcionar prejel v mesecu pred prenehanjem funkcije, če bi opravljal funkcijo. Pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar najdlje še za šest mesecev.

(2)Funkcionar, ki je poklicno opravljal funkcijo neposredno pred mandatom, ki mu je prenehal, ima za vsako prejšnje zaporedno opravljanje funkcije pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače po prenehanju funkcije, vendar ne več kot šest mesecev skupaj iz naslova zaporednih opravljanj funkcije.

(3)Če funkcionarju, ki je poklicno opravljal funkcijo, funkcija predčasno preneha zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, nima pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije. Prav tako te pravice nima funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, če mu funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od izvolitve ali imenovanja.

(4)Pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije se ne uporablja za funkcionarja, katerega funkcija je trajna.

(1)Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije mora funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v 15 dneh po prenehanju funkcije pri organu iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije in priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca ali nemožnosti opravljanja prejšnje funkcije mora izkazati, zakaj vrnitev ali možnost opravljanja prejšnje funkcije ni mogoča.

(2)O vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestila plače odloči organ iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona v 14 dneh od prejema popolne vloge z odločbo.

(3)Pravica do prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije preneha, če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače po prenehanju funkcije, začne opravljati funkcijo, se zaposli, začne opravljati pridobitno dejavnost, izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ali se upokoji.

(4)Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, mora v času prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije obvestiti organ iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona in organ oziroma samoupravno lokalno skupnost, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se funkcionarju, ki mu je prenehala funkcija, zniža znesek nadomestila plače po prenehanju funkcije, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače po prenehanju funkcije.

(5)Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije.

(6)Nadomestilo plače po prenehanju funkcije ter prispevki za socialno zavarovanje in odpravnina iz 34. člena tega zakona se izplačujejo iz sredstev finančnega načrta organa oziroma samoupravne lokalne skupnosti, kjer je funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, opravljal funkcijo.

Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom prejšnjega člena, mu pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije preneha. Funkcionar mora v 30 dneh od prenehanja pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije vrniti zneske ali dele zneskov nadomestila plače po prenehanju funkcije, ki so bili prejeti v nasprotju z zakonom. Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, ne vrne zneske nadomestila plače po prenehanju funkcije, mora organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, ki je izplačevala nadomestilo plače po prenehanju funkcije, vračilo zneskov nadomestila plače zahtevati s tožbo pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije, prestaja pripor ali zaporno kazen, v času prestajanja pripora ali zaporne kazni ni upravičen do nadomestila plače po prenehanju funkcije. Če se prestajanje pripora ali zaporne kazni izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določen za prejemanje nadomestila plače po prenehanju funkcije, ima pravico do nadomestila plače za preostalo obdobje.

Pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije pripada funkcionarju od naslednjega dne po prenehanju funkcije za obdobje, določeno v odločbi iz drugega odstavka 30. člena tega zakona.

V času prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije je funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, in sicer v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas. Čas prejemanja nadomestila plače se funkcionarju, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. Če se v času ali naslednji dan po zaključku prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije tega zakona upokoji, mu pripada odpravnina ob upokojitvi, kot to velja za javne uslužbence v državi upravi.

(1)Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija in zoper katerega se zaradi opravljanja njegove funkcije vodi odškodninski postopek, ima pravico do pravne pomoči.

(2)Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice iz prejšnjega odstavka ugotavlja in to pravico zagotavlja organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer je funkcionar opravljal funkcijo.

(3)Glede pravice iz prvega odstavka tega člena, njenega uveljavljanja in izvajanja, se smiselno uporabljajo določbe 22. do 27. člena tega zakona.

(1)Funkcionar lahko vloži zahtevo za uveljavljanje pravic po tem zakonu in ima pravico do ugovora zoper odločitev o pravicah in obveznostih.

(2)Zahtevo za uveljavljanje pravic vloži funkcionar pri organu, ki je pristojen za odločanje o pravicah in obveznosti, oziroma pri organu, ki ugotavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic.

(3)Ugovor zoper odločitev o pravicah in obveznostih vloži funkcionar pri organu, ki je odločil o njegovih pravicah in obveznostih v roku 15 dni od prejema odločitve.

(4)O zahtevi za uveljavljanje pravic po tem zakonu in o ugovoru zoper odločitev o pravicah in obveznostih funkcionarja odloči organ iz 4. člena tega zakona s sklepom, razen kadar ta zakon ne določa drugače, v 30 dneh od vložitve zahteve ali ugovora. V primeru ugovora organ iz 4. člena tega zakona preskusi svojo odločitev in jo lahko spremeni.

(5)Funkcionar lahko zahteva varstvo pravic pri sodišču, pristojnem za delovne spore: – zoper odločitev o zahtevi iz drugega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema odločitve, – zoper odločitev o ugovoru iz tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema odločitve o ugovoru ali – če organ iz 4. člena tega zakona ne odloči o zahtevi za uveljavljanje pravic ali o ugovoru zoper odločitev o pravicah in obveznostih v 30 dneh od izteka roka za odločitev.

(6)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za varstvo pravic funkcionarjev, ki jim je prenehala funkcija.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in splošnih aktov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na pravice in obveznosti funkcionarjev, in nad določbami 35. člena tega zakona opravljajo inšpektorji za sistem javnih uslužbencev.

(2)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in splošnih aktov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na pravice in obveznosti funkcionarjev po prenehanju funkcije, razen 35. člena tega zakona, opravljajo inšpektorji, pristojni za nadzor proračuna, v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(3)Če inšpektor, pristojen za nadzor proračuna, pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je kršen ta zakon oziroma na njegovi podlagi izdan splošni akt, ukrepa na podlagi pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja javne finance.

(1)Inšpektor za sistem javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) ima pravico vstopiti v prostore organov in samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer funkcionarji opravljajo funkcijo, ter vpogledati v vso dokumentacijo in evidence podatkov v zvezi s pravicami funkcionarjev, ki jih določa ta zakon ali na njegovi podlagi izdan splošni akt. Organi in samoupravne lokalne skupnosti morajo inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2)Inšpektor lahko pridobi in uporabi osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(3)Inšpektor opravlja preglede po uradni dolžnosti.

(1)Inšpektor sestavi o opravljenem pregledu zapisnik in ga v 30 dneh od opravljenega pregleda pošlje organu ali samoupravni lokalni skupnosti, v kateri je bil opravljen nadzor.

(2)V osmih dneh od vročitve zapisnika iz prejšnjega odstavka lahko organ ali samoupravna lokalna skupnost vloži ugovor pri ministrstvu, pristojnemu za javno upravo. O ugovoru odloči ministrstvo, pristojno za javno upravo. Odločitev o ugovoru postane sestavni del zapisnika.

Če inšpektor ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti pri izvajanju tega zakona, odredi organu ali samoupravni lokalni skupnosti, da: – zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi splošnimi akti, – obračuna in izplača povračilo stroškov in drugih prejemkov funkcionarjem v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan splošni akt, – glede neupravičeno oziroma preveč izplačanih povračil stroškov in drugih prejemkov ukrepa v skladu s 18. členom tega zakona in – zagotovi skladnost splošnih aktov z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(1)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki: – ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, ne zagotovi dostopa do dokumentacije in evidenc, potrebnih za izvedbo inšpekcijskega nadzora, ali ne predloži pravočasno zahtevane dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora (prvi ali drugi odstavek 38. člena), – v določenem roku ne izpolni odrejenega ukrepa inšpektorja (40. člen).

(2)Z globo 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki mu je prenehala funkcija: – če v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila plače, pravočasno ne obvesti pristojnega organa iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona in organa, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela (četrti odstavek 30. člena), – če v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila plače, sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor, ki je v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače (peti odstavek 30. člena).

(3)Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki: – določi oziroma izplača povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in drugih prejemkov v drugačni višini in pod drugačnimi pogoji, kot jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan splošni akt (prvi odstavek 18. člena), – v petih delovnih dneh od ugotovitve nepravilnosti ne izda pisnega poziva za sklenitev dogovora o načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov (drugi odstavek 18. člena), – funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, določi oziroma izplača nadomestilo za neizrabljen letni dopust v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 19. člena), – ne terja zneskov, ki jih je funkcionar prejel iz naslova uveljavljanja pravice do pravne pomoči (četrti odstavek 23. člena), – ne terja vračila začasno založenih sredstev pravne pomoči oziroma stroškov zastopanja (prvi in drugi odstavek 27. člena), – s tožbo od funkcionarja ne zahteva vračila zneskov nadomestila plače po prenehanju funkcije, ki so bili prejeti v nasprotju z zakonom (31. člen).

(4)Za prekrške iz prejšnjega odstavka se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) se: 1. v 25. členu: – za tretjim odstavkom doda nov, četrti odstavek, ki se glasi: »Generalni sekretar vlade ima največ dva namestnika, ki generalnega sekretarja vlade nadomeščata pri opravljanju posameznih njegovih nalog. Na predlog generalnega sekretarja vlade njegova namestnika imenuje in razrešuje vlada. Namestniku generalnega sekretarja vlade preneha funkcija z razrešitvijo, odstopom ali prenehanjem funkcije generalnega sekretarja vlade.«; – dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek; 2. v 32. členu v tretjem odstavku se besedilo »predstojnik organa v sestavi ministrstva« nadomesti z besedilom »namestnik generalnega sekretarja vlade«, besedilo »iz prejšnjih odstavkov« pa črta.

V Zakonu o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12,17/22 in 95/24) se: 1. besedilo 28. člena spremeni tako, da se glasi: »Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima poslanec pravico do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.«. 2. besedilo 30. člena spremeni tako, da se glasi: »Pogoje in višino mesečnega pavšalnega zneska iz prejšnjega člena določi državni zbor oziroma pristojno delovno telo.«.

V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US in 76/23) se: 1. besedilo 53. člena spremeni tako, da se glasi: »Sodnik ima za čas letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100% plače za pretekli mesec za polni delovni čas.«; 2. besedilo 55. člena spremeni tako, da se glasi: »Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima sodnik pravico do: – povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela; – povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj in – povračila stroškov za izobraževanje.«; 3. besedilo 57. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Pogoje in višino povračila iz druge in tretje alineje 55. člena tega zakona določi predsednik vrhovnega sodišča, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(2)Izplačilo prejemkov in povračil, do katerih je sodnik upravičen v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, odobri predsednik sodišča.«.

V Zakonu o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25) se besedilo 74. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima sodnik ustavnega sodišča pravico do: – povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela; – povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj in – povračila stroškov za izobraževanje.

(2)Pogoje in višino povračil iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka določi ustavno sodišče.«.

V Zakonu o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F, 81/18 – odl. US, 16/23 in 12/24 – ZVDZ-E) se besedilo 62. člena spremeni tako, da se glasi: »Funkcija člana državnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno. Podpredsednik in člani Državnega sveta imajo pravico do plačila za opravljanje funkcije ter do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem funkcije. Višina plačila za opravljanje funkcije podpredsednika in člana državnega sveta lahko znaša mesečno največ tretjino osnovne plače predsednika državnega sveta. Višino plačila za opravljanje funkcije ter povračila in višino stroškov za podpredsednika in člana državnega sveta določi državni svet z aktom, v katerem določi tudi pogoje, ob katerih jim izplačila pripadajo.«.

V Zakonu o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo) se: 1. v 49.a členu: – v prvem odstavku besedilo »pristojno delovno telo državnega zbora« nadomestil z besedilom »varuh, če ta ni imenovan, pa državni zbor ali od njega pooblaščeno telo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ)«; – v drugem odstavku v prvem stavku besedilo »pristojnemu delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »pristojnemu organu«; – v tretjem odstavku in petem odstavku v prvem stavku besedilo »pristojno delovno telo državnega zbora« nadomesti z besedilom »pristojni organ«. 2. v 50. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji člen o nadomestilu plače po prenehanju funkcije namestnika varuha odloča varuh, če ta ni imenovan, pa državni zbor ali od njega pooblaščeno telo.«.

V Zakonu o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) se v 33.b členu: – prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) O pravici do nadomestila plače predsednika računskega sodišča in namestnika predsednika računskega sodišča odloča predsednik računskega sodišča, če ta ni imenovan, pa državni zbor ali od njega pooblaščeno telo.

(2)Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora predsednik računskega sodišča oziroma namestnik predsednika računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, v 15 dneh po prenehanju funkcije, predsedniku računskega sodišča, če ta ni imenovan, pa državnemu zboru ali od njega pooblaščenemu telesu, predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.«; – v tretjem odstavku in petem odstavku v prvem stavku besedilo »pristojno delovno telo državnega zbora« nadomesti z besedilom »funkcionar oziroma organ iz prvega odstavka tega člena« v ustreznem sklonu.

(1)Do uveljavitve ureditve v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo, funkcionarjem, ki v občinah funkcijo opravljajo nepoklicno, zaradi opravljanja funkcije na službeni poti pripada povračilo stroškov v skladu s tem zakonom v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za funkcionarje, ki poklicno opravljajo funkcijo.

(2)Prejšnji odstavek se uporablja za naslednja povračila stroškov funkcionarjev, ki v samoupravni lokalni skupnosti funkcijo opravljajo nepoklicno: – stroški in obračun stroškov na službenem potovanju v državi, – dnevnice za službeno potovanje v državi, – kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi in – stroški prenočevanja na službenem potovanju.

(3)Do uveljavitve ureditve v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo, funkcionarjem, ki v samoupravni lokalni skupnosti funkcijo opravljajo nepoklicno, pripada tudi povračilo stroškov prevoza na sejo mestnega oziroma občinskega sveta in nazaj, in sicer v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za funkcionarje, ki poklicno opravljajo funkcijo, za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.

(4)Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic iz tega člena ugotavlja in pravice funkcionarju, ki funkcijo opravlja nepoklicno, zagotavlja uprava samoupravne lokalne skupnosti.

(1)Osnovna plača funkcije namestnika generalnega sekretarja vlade iz dopolnjenega 25. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije se do ureditve v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju določi tako, da se funkcijo namestnika generalnega sekretarja vlade (šifra A010221) uvrsti v 59. plačni razred iz Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS).

(2)Za postopno pridobitev pravice do višje plače namestnika generalnega sekretarja vlade se uporabljata 101. in 102. člen ZSTSPJS.

(3)Za namestnika generalnega sekretarja vlade, se od imenovanja do vključno 31. decembra 2027 ugotovi razlika med vrednostjo plačnega razreda funkcije namestnika generalnega sekretarja vlade iz prvega odstavka tega člena na dan 1. januar 2025 in vrednostjo 59. plačnega razreda na dan 31. december 2024, ki ga je določal Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24, 48/24 – odl. US in 95/24 – ZSTSPJS).

(4)Za funkcionarja, ki opravlja funkcijo namestnika generalnega sekretarja vlade se uporablja osmi odstavek 101. člena ZSTSPJS.

(1)Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona v šestih mesecev po uveljaviti tega zakona.

(2)Vlada uskladi Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19, 64/19, 64/21, 90/21, 101/21, 117/21, 78/22, 91/22, 25/23, 127/23 in 19/24) s tem zakonom v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(3)Vlada uskladi Odlok o ustanovitvi Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/10 in 1/11) s spremenjenim in dopolnjenim 25. členom in spremenjenim 32. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Določbe 6. člena tega zakona ne veljajo za funkcionarje, zoper katere je bil ob uveljavitvi tega zakona že uveden kazenski postopek za kazniva dejanja.

Določbe šestega do desetega odstavka 21. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem izvedenih prvih volitev v Državni zbor, razpisanih po uveljavitvi tega zakona. Šteje se, da imajo funkcionarji, ki so bili funkcionarji na dan uveljavitve tega zakona, opravljeno e-uvajalno usposabljanje za opravljanje funkcije.

(1)Določbe 22. do 27. člena in 35. člen tega zakona se za funkcionarja, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja funkcijo, prvič uporabijo za odškodninske postopke, ki se zoper funkcionarja začnejo voditi po uveljavitvi tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določbe 22. do 27. člena in 35. člen tega zakona za: – funkcionarja iz prve alineje 3. člena tega zakona prvič uporabijo za odškodninske postopke, ki se začnejo voditi po začetku opravljanja funkcije, za katero funkcionar pridobi mandat na prvih splošnih volitvah po uveljavitvi tega zakona, in – predsednika vlade, ministra, generalnega sekretarja vlade, namestnika generalnega sekretarja vlade in državnega sekretarja prvič uporabijo za odškodninske postopke, ki se začnejo voditi po začetku opravljanja funkcije, na katero so izvoljeni oziroma imenovani po izteku mandatnega obdobja državnega zbora, ki teče ob začetku veljavnosti tega zakona.

(3)Določbe 35. člena tega zakona se ne uporabljajo za funkcionarja, ki mu je ob uveljavitvi tega zakona funkcija že prenehala.

(4)Spremenjeni in dopolnjeni 25. člen ter spremenjeni 32. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije in 50. člen tega zakona se začnejo uporabljati z nastopom funkcije prve vlade po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 1. drugi odstavek 25. člena, prvi odstavek 29. člena in peti odstavek 38. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22 in 95/24), 2. drugi odstavek 32. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22), 3. 56. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US in 76/23), 4. drugi odstavek 52. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21 in 105/22 – ZZNŠPP), 5. peti odstavek 9. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (Uradni list RS, št. 15/03 in 109/12) in 6. 165. člen ter 171. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122, 139/22 – ZSPJS-AA in 32/25 – ZJU-1) v delu, ki veljata za funkcionarje.

(3)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 76/19, 180/20, 116/21 in 32/25 – ZJU-1), v delu, ki velja za funkcionarje, ki poklicno opravljajo funkcijo, za njih pa se ta še uporablja do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-01/25-2/39 Ljubljana, dne 18. julija 2025 EPA 1967-IX Državni zbor