Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (ZZPOFPR)

Ta zakon ureja zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, podlage za organizacijo in delovanje urada predsednika republike ter pravice predsednika republike po prenehanju funkcije.

V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Sedež predsednika republike je v Ljubljani. Za izvrševanje funkcije predsednika republike vlada v soglasju s predsednikom republike določi prostore za delovanje urada predsednika republike, prebivanje predsednika republike in protokolarne objekte.

Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike. O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča predsednik republike. Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.

Pogoje za opravljanje funkcije predsednika republike zagotavljajo vlada, ministrstva in drugi državni organi v skladu s predpisi.

Varovanje predsednika republike in objektov, ki jih uporablja, zagotavlja policija.

V uradu predsednika republike se zagotavlja izvrševanje zadev v zvezi z opravljanjem funkcije predsednika republike.

Urad predsednika republike vodi generalni sekretar. Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje predsednik republike. Generalni sekretar skrbi po navodilih predsednika republike za izvrševanje vseh zadev v zvezi z opravljanjem funkcije in pristojnosti predsednika republike in pri tem sodeluje z drugimi državnimi organi ter z organi lokalnih skupnosti. Generalni sekretar ima pri vodenju urada predsednika republike enaka pooblastila, kot jih ima predstojnik državnega organa v skladu z zakonom. Akt o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v uradu predsednika republike izda generalni sekretar s soglasjem predsednika republike. Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo predsednika republike in urada predsednika republike. Generalni sekretar je za svoje delo in za delo urada predsednika republike odgovoren predsedniku republike. Generalni sekretar ima namestnika, ki ga imenuje in razrešuje predsednik republike. Za urejanje položaja in pravic generalnega sekretarja in njegovega namestnika se smiselno uporabljajo predpisi o funkcionarjih v državnih organih.

Zadeve, ki so neposredno povezane z opravljanjem funkcije in pristojnosti predsednika republike, izvršujejo generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja, šef kabineta predsednika republike in svetovalci predsednika republike. Šefa kabineta predsednika republike in svetovalce predsednika republike imenuje in razrešuje predsednik republike. Predsednik republike lahko imenuje šefa kabineta predsednika republike in svetovalce predsednika republike na položaj funkcionarja v državnih organih v skladu z zakonom. Funkcionarjem v uradu predsednika republike preneha funkcija z odstopom, z razrešitvijo, oziroma ko nastopi funkcijo novo izvoljeni predsednik republike. Za pravice funkcionarjev v uradu predsednika republike do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93 in 18/94 – ZRPJZ). (prenehal veljati)

Delavci v uradu predsednika republike, ki opravljajo druge strokovne in tehnične naloge v službah predsednika republike, imajo položaj in pravice javnih uslužbencev. Zaposleni v drugem državnem organu je lahko, po dogovoru s predstojnikom organa, zaradi opravljanja zadev iz pristojnosti urada predsednika republike, razporejen na delovno mesto v urad predsednika republike. V primeru iz prejšnjega odstavka ostane zaposleni v delovnem razmerju pri državnem organu, iz katerega je prerazporejen, ali pa sklene delovno razmerje v uradu predsednika republike.

Predsednik državnega zbora, predsednik vlade, ministri in nosilci drugih javnih funkcij v Republiki Sloveniji obveščajo predsednika republike o zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje njegove funkcije in pristojnosti.

Predsednik državnega zbora in predsednik vlade zagotavljata obveščanje predsednika republike o sejah in sprejetih odločitvah državnega zbora oziroma vlade, z zagotavljanjem gradiv o zadevah, ki so nujne za izvrševanje njegove funkcije in pristojnosti. Predsednik državnega zbora in predsednik vlade obveščata predsednika republike o zadevah, ki so posebnega pomena za opravljanje njegove funkcije in mora biti predsednik republike o njih sproti obveščen. Predsednik državnega zbora in predsednik vlade morata zagotoviti, da se predsedniku republike tekoče pošilja gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu sej državnega zbora in vlade ter njunih delovnih teles.

Predsednik republike ima pravico do plače v skladu z zakonom, ki ureja plače funkcionarjev v državnih organih. Za pravice predsednika republike do dopustov, do nadomestil, do drugih osebnih prejemkov in povračil ter do socialnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94 – ZUstS, 19/94 – ZSS in 44/94 – odl. US).

Zakonec predsednika republike ima pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15% plače predsednika republike.

Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. V tem času ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu. Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, lahko za čas trajanja mandata predsednika republike prekine delovno razmerje, pri čemer mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo. V tem času ima pravico do mesečnega prejemka v višini 20% plače predsednika republike, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno in zavarovalno dobo po predpisih o delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju. Sredstva za plačilo navedenega mesečnega prejemka in vseh prispevkov se zagotavljajo iz državnega proračuna. Položaj in pravice zakonca predsednika republike po tem zakonu veljajo tudi za osebo, ki s predsednikom republike živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi.

Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler ne začne opravljati funkcije, se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar najdlje eno leto od prenehanja funkcije. Če je namesto zadnje plače prejel nadomestilo, se osnova za nadomestilo plače iz tega člena odmeri od plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo. Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za eno leto. Čas prejemanja nadomestila plače se predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

O pravici do nadomestila plače iz 17. člena tega zakona odloča urad predsednika republike. Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije, predložiti uradu predsednika republike vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca mora izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča. O vlogi urad predsednika republike odloči v roku 14 dni z odločbo. Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo funkcijo, se zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni pogoje za upokojitev, navedene v prvem odstavku prejšnjega člena. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, je v času prejemanja nadomestila plače dolžan obvestiti urad predsednika republike o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se zniža znesek nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače. Če predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, mu preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti neupravičeno. Nadomestilo plače, prispevki za socialno zavarovanje in odpravnine se izplačujejo iz proračunskih sredstev predsednika republike. Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, če v času prejemanja nadomestila plače v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ne obvesti urada predsednika republike o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela ali če v času prejemanja nadomestila plače v nasprotju s petim odstavkom tega člena sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug posebni dogovor. Proračunski inšpektorji kot prekrškovni organ izvajajo nadzor nad uveljavljanjem pravice iz četrtega in petega odstavka tega člena.

Predsednik republike, ki je do izvolitve opravljal trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije predsednika republike sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.

Predsednik republike, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu, v javnem zavodu, v javnem podjetju, v javni agenciji ali v javnem skladu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije predsednika republike vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do pisarniškega prostora (v nadaljnjem besedilu: pisarna), svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter uporabe službenega vozila z voznikom za čas, kolikor je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar največ eno leto. Pravico do uporabe službenega vozila z voznikom ima le v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do varovanja eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Če obstajajo razlogi za podaljšanje, lahko policija v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija, varovanje podaljša. Obseg varovanja se določi v skladu z varnostno oceno. Pisarno in pravico do uporabe službenega vozila z voznikom zagotovi vlada v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija. Svetovalca in delavca iz prvega odstavka tega člena zagotovi urad predsednika republike izmed svetovalcev in delavcev iz 9. in 10. člena tega zakona v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do diplomatskega potnega lista. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot bivši predsednik republike doma ali v tujini, pravico do varovanja, pomoči in storitev protokola ali predstavništev Republike Slovenije v tujini. Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico dostopa do arhiva iz časa, ko je opravljal funkcijo predsednika republike.

Sredstva za delovanje pisarne morajo biti v uradu predsednika republike posebej zagotovljena. O porabi sredstev za delovanje pisarne odloča predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija. Odredbodajalec za sredstva za delovanje pisarne je generalni sekretar urada. Finančno poslovanje za pisarno opravljata urad predsednika republike in ministrstvo, pristojno za finance.

Pravice iz 16. do 22. člena tega zakona ne gredo predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija po 109. členu ustave, razen če ustavno sodišče z odločbo o odvzemu funkcije glede posameznih ali vseh pravic ne odloči drugače.

Določbe tega zakona o pravicah predsednika republike po prenehanju funkcije predsednika republike veljajo tudi za predsednika republike, ki mu je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 41. člen zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94 – ZUstS, 19/94 – ZSS in 44/94 – odl. US).

Generalni sekretar urada izda akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu predsednika republike najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko nastopi funkcijo predsednik republike, ki je bil izvoljen na volitvah leta 2002. Do dneva uveljavitve akta iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja odlok o organizaciji in delovanju služb urada predsednika republike (Uradni list RS, št. 20/93), če s tem zakonom ni drugače določeno.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.