34. člen ZIL

Zgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena. Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko zavarovanega znaka. Medtem ko je trajanje pravice nosilca znamke do njene izključne uporabe v gospodarskem prometu (34. člen ZIL) odvisno od veljavnosti znamke (tretji odstavek 37. člena ZIL), pa je pravica vložnika pravilne prijave le začasna. Prijavitelj znamke ima namreč le časovno omejeno prednostno pravico in to od datuma prejema pravilne prijave znamke do trenutka njenega priznanja ali zavrnitve, torej do izdaje odločbe Urada za intelektualno lastnino. Prednostna pravica prijavitelju znamke zagotavlja izključno pravico do pridobitve zahtevane znamke, vendar pa iz besedila prvega odstavka 45. člena ZIL izhaja, da poznejšim prijaviteljem preprečuje, da pridobijo znamko za enak (ne pa za podoben) znak. Zato ZIL tudi ne dovoljuje morebitnih kasnejših bistvenih sprememb znaka ali dopol

Po določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel prehodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po predpisih, po katerih se je začel (to je po določbah ZIL), se je postopek pravilno nadaljeval po določbah ZIL-1. Ker se je postopek razveljavitve znamke zaradi njene neuporabe nadaljeval po določbah ZIL-1, se je v skladu z določbo prvega odstavka njegovega 120. člena pravilno dokončal pred sodiščem in ne pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (Uradom). Na podlagi navedene zakonske določbe je namreč sodišče pristojno za razveljavitev znamke in ne le za ugotovitev, da sporna znamka ni bila uporabljena. Ker pa se je konkretno dejansko stanje, na katerega je tožeča stranka oprla zahtevo za razveljavitev znamke tožene stranke, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanju iz prvega odstavka 90. člena ZIL, uresničilo pred vložitvijo zahteve in tudi pred uvelj

Po določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel predhodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po predpisih, po katerih se je začel (to je po določbah ZIL), se je postopek pravilno nadaljeval po določbah ZIL-1. Ker se je konkretno dejansko stanje, na katerega je tožeča stranka oprla zahtevo za razveljavitev znamke tožene stranke, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 90. člena ZIL, uresničilo pred vložitvijo zahteve in tudi pred uveljavitvijo ZIL-1, je sodišče pogoje za razveljavitev znamke zaradi njene neuporabe pravilno presojalo po določbah ZIL. Ker je tožena stranka ugovarjala zahtevi za razveljavitev znamke, je Urad zahtevo v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL odstopil pristojnemu sodišču, pred katerim se je postopek nadaljeval (in dokončal) kot s tožbo. Zahtevo tožeče stranke za razveljavitev znamke tožene stranke zara

Ker tožena stranka ni napravila z mednarodno zagotovljenimi kriteriji primerjave podobnosti proizvodov tožeče stranke s proizvodi, katerih znak je zavarovan z znamko, tudi ni imela podlage za zavrnitev prijave za zavarovanje znaka tožeče stranke z znamko.

Trženje z blagom, ki je označeno s ponarejeno blagovno znamko in ki po kvaliteti odstopa od enako označenih upnikovih proizvodov, je lahko vzrok "težko nadomestljivi škodi".

Odstranitveni zahtevek z uničenjem blaga, je lahko utemeljen le, če vzpostavitve v prejšnje stanje (to je v stanje pred storitvijo dejanja nelojalne konkurence) ni moč doseči na način, ki v manjši meri posega v položaj tožene stranke, z njim pa se sicer doseže vzpostavitev v stanje pred dejanjem nelojalne konkurence. Blago s ponarejeno znamko je blago, ki brez dovoljenja imetnika blagovne znamke nosi znamko, ki je enaka veljavno registrirani znamki. Za presojo, da ne gre za "ponaredke", seveda zadostuje, da je dovoljenje dal imetnik blagovne znamke v Švici. Pri presoji o obstoju dejanja nelojalne konkurence upošteva, da pojem "zmede na trgu" v konkretnem primeru predpostavlja določeno stopnjo uveljavitve blagovne znamke Darwil na slovenskem trgu.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v presojo sodišča prve stopnje, da upnika nista z verjetnostjo izkazala, da bi dolžnik storil očitano dejanje nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji o (ne)zamenjljivosti pravilno upoštevalo tudi blagovno znamko dolžnika na spornih čevljih in sandalih. Z njo so po ugotovitvah sodišča prve stopnje "zelo vidno na več mestih" označeni čevlji dolžnika (prim. s tem v zvezi sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 9.3.2000, opr. št. III Ips 90/98). Pravica do modela ne daje zavarovanemu modelu avtomatično pomena avtorskega dela. Kriteriji za eno in drugo vrsto pravice intelektualne lastnine so namreč različni (prim. 1. odst. 5. čl. ZASP in 14. čl. ZIL). Presoja o zatrjevani kršitvi začasne pravice do modela iz 32. čl. ZIL se mora omejiti na primerjavo spornih zunanjih oblik obutve dolžnika. Pri presoji o kršitvi začasne pravice iz 32. čl. ZIL (2. odst. 36. čl. ZIL v zvezi z 2. in 3. odst. 94. čl. ZIL) namreč ne morejo biti odločilne dodatne označbe dolžnika (blagovne znamke), ki sicer lahko izključujejo možnost zmede na trgu glede izvora, ko gre za očitek dejanja nelojalne konkurence iz pete alinee

Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke

Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.

Uporaba z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja, ki ga predstavlja beseda v sestavljeni besedi, je uporaba blagovne znamke.

Za ugotovitev ali je prišlo do kršitve pravice do uporabe tuje blagovne znamke, je potrebno najprej ugotoviti, ali je bilo blagu, katerega označevanje je imela tožeča stranka zavarovano z blagovno znamko, enako ali podobno blago tožene stranke. Za to ni dovolj primerjava blaga po razredih mednarodne klasifikacije blaga, ampak so potrebne konkretne dejanske ugotovitve.