36. člen ZIL
Pravice iz 32. oziroma 34. člena tega zakona se pridobijo s priznanjem pravice in njenim vpisom v ustrezen register, veljajo pa od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava. Vložnik pravilne prijave patenta; modela, vzorca ali znamke pridobi začasno pravico iz 32. oziroma 34. člena tega zakona od dneva vložitve zadevne pravilne prijave.
- VSRS Sodba I Up 376/2002Vrhovno sodišče RS · 2005
Zgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena. Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko zavarovanega znaka. Medtem ko je trajanje pravice nosilca znamke do njene izključne uporabe v gospodarskem prometu (34. člen ZIL) odvisno od veljavnosti znamke (tretji odstavek 37. člena ZIL), pa je pravica vložnika pravilne prijave le začasna. Prijavitelj znamke ima namreč le časovno omejeno prednostno pravico in to od datuma prejema pravilne prijave znamke do trenutka njenega priznanja ali zavrnitve, torej do izdaje odločbe Urada za intelektualno lastnino. Prednostna pravica prijavitelju znamke zagotavlja izključno pravico do pridobitve zahtevane znamke, vendar pa iz besedila prvega odstavka 45. člena ZIL izhaja, da poznejšim prijaviteljem preprečuje, da pridobijo znamko za enak (ne pa za podoben) znak. Zato ZIL tudi ne dovoljuje morebitnih kasnejših bistvenih sprememb znaka ali dopol
- VSL sklep I Cpg 1220/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.
- VSRS Sodba I Up 107/98Vrhovno sodišče RS · 2001
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 4. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 376/2002Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2005
Zgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena. Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko zavarovanega znaka. Medtem ko je trajanje pravice nosilca znamke do njene izključne uporabe v gospodarskem prometu (34. člen ZIL) odvisno od veljavnosti znamke (tretji odstavek 37. člena ZIL), pa je pravica vložnika pravilne prijave le začasna. Prijavitelj znamke ima namreč le časovno omejeno prednostno pravico in to od datuma prejema pravilne prijave znamke do trenutka njenega priznanja ali zavrnitve, torej do izdaje odločbe Urada za intelektualno lastnino. Prednostna pravica prijavitelju znamke zagotavlja izključno pravico do pridobitve zahtevane znamke, vendar pa iz besedila prvega odstavka 45. člena ZIL izhaja, da poznejšim prijaviteljem preprečuje, da pridobijo znamko za enak (ne pa za podoben) znak. Zato ZIL tudi ne dovoljuje morebitnih kasnejših bistvenih sprememb znaka ali dopol
- VSL sklep I Cpg 1220/2001Višje sodišče v Ljubljani · 23. 11. 2001
Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.
- VSRS Sodba I Up 107/98Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2001
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
- VSL sklep I Cpg 570/2001Višje sodišče v Ljubljani · 31. 5. 2001
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v presojo sodišča prve stopnje, da upnika nista z verjetnostjo izkazala, da bi dolžnik storil očitano dejanje nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji o (ne)zamenjljivosti pravilno upoštevalo tudi blagovno znamko dolžnika na spornih čevljih in sandalih. Z njo so po ugotovitvah sodišča prve stopnje "zelo vidno na več mestih" označeni čevlji dolžnika (prim. s tem v zvezi sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 9.3.2000, opr. št. III Ips 90/98). Pravica do modela ne daje zavarovanemu modelu avtomatično pomena avtorskega dela. Kriteriji za eno in drugo vrsto pravice intelektualne lastnine so namreč različni (prim. 1. odst. 5. čl. ZASP in 14. čl. ZIL). Presoja o zatrjevani kršitvi začasne pravice do modela iz 32. čl. ZIL se mora omejiti na primerjavo spornih zunanjih oblik obutve dolžnika. Pri presoji o kršitvi začasne pravice iz 32. čl. ZIL (2. odst. 36. čl. ZIL v zvezi z 2. in 3. odst. 94. čl. ZIL) namreč ne morejo biti odločilne dodatne označbe dolžnika (blagovne znamke), ki sicer lahko izključujejo možnost zmede na trgu glede izvora, ko gre za očitek dejanja nelojalne konkurence iz pete alinee
- VSL sodba I Cpg 1427/99Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2000
Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.