230. člen ZPIZ
Zavarovanci iz druge in tretje alinee 9. člena, 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona plačujejo prispevke iz 224. člena tega zakona od osnove, ki si jo sami izberejo, povečane za davke in prispevke po stopnji iz 44. člena tega zakona, pri čemer izbrana osnova ne sme biti nižja od osnove, določene s tem zakonom. Osnova, ki jo izbere zavarovanec iz 12. člena tega zakona, ne more biti nižja od izhodiščne plače za tarifno skupino enake stopnje zahtevnosti po kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma po splošni kolektivni pogodbi, če za dejavnost ni sklenjena kolektivna pogodba, povečane za dodatek za doseženo delovno dobo. Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od osnove iz 231. člena tega zakona. Minister, pristojen za delo, v sodelovanju z zavodom ter s pristojnimi republiškimi upravnimi organi ter združenji, zbornicami, društvi ali drugimi organizacijami zavarovancev, ki opravljajo posamezne dejavnosti, določi minimalne zavarovalne osnove iz tretjega odstavka tega člena ter merila in postopek za razvrščanje zavarovancev.
- VDSS Sodba Psp 441/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2019
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
- VDSS Sodba Psp 92/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je bil tožnik s plačili prispevkov v zamudi, zaradi česar je bil dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti. S plačili ni plačeval prispevkov, kot jih je sam označeval na plačilnih nalogih in prenosih, temveč se je zaradi obstoječega starejšega dolga posamezno plačilo poračunalo po pravilu o vrstnem redu vračunavanja po ZDavP-2, torej so se najprej pokrivali stroški, nato obresti in šele na to glavnica. S posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje se je torej pokrival prej dospeli dolg, kar je lahko pomenilo le, da je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik za sporno obdobja nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni utemeljen.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2019- VDSS Sodba Psp 441/2018Višje delovno in socialno sodišče · 17. 1. 2019
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
- VDSS Sodba Psp 92/2018Višje delovno in socialno sodišče · 12. 4. 2018
Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je bil tožnik s plačili prispevkov v zamudi, zaradi česar je bil dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti. S plačili ni plačeval prispevkov, kot jih je sam označeval na plačilnih nalogih in prenosih, temveč se je zaradi obstoječega starejšega dolga posamezno plačilo poračunalo po pravilu o vrstnem redu vračunavanja po ZDavP-2, torej so se najprej pokrivali stroški, nato obresti in šele na to glavnica. S posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje se je torej pokrival prej dospeli dolg, kar je lahko pomenilo le, da je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik za sporno obdobja nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni utemeljen.