44. člen ZPIZ

Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.

Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi v

Iz določbe četrtega odstavka 25.a člena ZLPP izhaja obveznost podjetja, da kolikor še ni obračunalo in plačilo prispevkov in davkov iz naslova neizplačanih plač, jih po obračunu vendarle mora „plačati“, pri čemer pa zadošča, da za vrednost le-teh prenese na Kapitalski sklad delnice. Z izpolnitvijo te obveznosti je podjetje, v konkretnem primeru gre za tožnikovega bivšega delodajalca, delavcem na zakonit način „plačalo“ prispevke, zato ni razloga, da se tožniku v tem sporu obravnavani neizplačan del osebnih dohodkov, namenjen za lastninsko preoblikovanje podjetja, ne bi všteval v pokojninsko osnovo.

Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.

Če je pokojninska osnova izračunana v nasprotju z zakonskimi določbami, brez upoštevanja vseh plač in osnov, od katerih so bili plačani prispevki, je odmera pokojnine napačna. Odločba, ki temelji na napačni odmeri, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, je namenjen sistem pravnih sredstev. Zoper nezakonito odločbo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo. Ker je bilo o tožničini starostni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve za novo odmero pokojnine ni bilo mogoče začeti.

Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnica utemeljeno zahtevala, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi dodatek iz naslova redoljubnosti, in da se ji na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.

Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnik utemeljeno zahteval, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi plača, izplačana iz naslova redoljubnosti, in da se mu na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.

Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.

Dodatki k plači (dodatek zaradi vplivov okolja, dodatek za izmensko delo, dodatek za deljen delovni čas, dodatek za osebno uspešnost, dodatek za uspešnost poslovanja območne enote), ki jih določa kolektivna pogodba delodajalca in s tem posredno tudi pogodba o zaposlitvi in od katerih je delodajalec obračunal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavljajo plačo, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove in torej tudi pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.

Ker je bila predmet spornih odločb tudi določitev višine tožnikove pokojnine glede na ugotovljeno najugodnejšo pokojninsko osnovo, bi moralo sodišče na opredeljeno zahtevo tožnika preveriti tudi upoštevanje zavarovalnih osnov za čas tožnikovega dela v tujini.

Tožena stranka je v postopku odmere pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove, ki jo je določil minister, to osnovo zmanjšala na način, določen v 44. členu ZPIZ (1992), kot se pokojninske osnove oblikujejo na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerega koli desetletnega zaporedja po letu 1970. Tak izračun pa ni v skladu z namenom določbe 108. člena ZObr, saj upravičenci do pokojnine s takim izračunom ne bi bili upravičeni do večje ugodnosti, ki jo upravičencem sicer omogoča upokojevanje po določbah ZObr. Do take ugodnosti bi upravičenci prišli le, če bi se jim pokojnine odmerile z neposrednim upoštevanjem pokojninske osnove v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljive plače.

V pokojninsko osnovo ni všteven znesek, izplačan iz naslova civilno-pravne pogodbe o delu. Zato je bila starostna pokojnina odmerjena od pravilno izračunane pokojninske osnove in v skladu s sklepom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zakonito zmanjšana za 10,70 % prve začetne uskladitve v letu 1997.

Iz določb o pokojninski osnovi v 43. in 44. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), na podlagi katerega je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina, jasno izhaja, da se morajo upoštevati dejansko izplačane plače (zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v RS), ne pa plače iz preteklega leta, usklajene na leto, za katero se je odmerjalo invalidom III. kategorije invalidnosti nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki ne predstavljajo dejansko izplačane plače invalidu v določenem letu, pač pa fiktivno plačo, upoštevno le za izračun že navedenih nadomestil po predpisih, veljavnih pred 1.4.1992.

Pravica do pokojnine je torej delavcem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi priznana s krajšo pokojninsko dobo kot jo kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določajo splošni predpisi in brez starostne omejitve za priznanje te pravice. Izhodišče za odmero pokojnine osebam iz omenjenega zakona predstavlja pokojninska osnova, izračunana od povprečnih plač v zadnjem koledarskem letu, torej ne kakršnihkoli zaporednih desetih let zavarovanja po 1.1.1970, kot to določa 1. odstavek 43. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To pa ne pomeni, da je s tem določilom upravičencem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi zagotovljena tudi ugodnejša višina pokojnine.

Po določbi 1. odstavka 76. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89) preneha delavcu delovno razmerje po samem zakonu, če se na način, ki ga določa zakon, ugotovi, da ni več možen za delo in to z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo. V 44. in 45. členu ZPIZ-a je jasno določeno, kaj se šteje za izračun pokojninske osnove. Nobene zakonske podlage ni, da bi se v pokojninsko osnovo vštevala plača po pogodbah o delu.