Uradni list RS, št. 31/91-I, 43/06 – ZKolP, 61/08, 28/14, 72/18, 3/19, 81/19 – popr., 101/20, 94/21, 39/23 in 2/25
Sprejel Gospodarska zbornica Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Uradni vir na PISRS ↗Kolektivno pogodbo sklenejo:
1.v imenu delodajalcev
- Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za tisk kot zastopnica delodajalcev časopisnoinformativne in založniške dejavnosti,
- Svet RTV Slovenija in
- Združenje radijskih postaj Slovenije ter
2.v imenu delojemalcev
- Sindikat novinarjev Slovenije.
Ta pogodba velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike (v nadaljevanju: novinarji), zaposlene pri delodajalcu časopisnoinformativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Ta pogodba velja tudi za svobodne novinarje in študente na praksi, ki se usposabljajo za novinarski poklic. Za urednike, ki imajo položaj delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ter za poslovodne delavce delodajalcev, ki opravljajo dejavnosti s področja javnega obveščanja, ne velja III. poglavje (plače, dodatki, nadomestila plač in povračila stroškov) te kolektivne pogodbe in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbo skleneta pogodbeni stranki za eno leto. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom tega roka pisno ne odstopi od pogodbe ali ne predlaga njene spremembe oziroma dopolnitve, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.
Novinarska opravila so glede na zahtevano izobrazbo, posebnosti poklicnega znanja in stopnjo odgovornosti pred javnostjo razvrščena v sedem zahtevnostnih skupin:
- fotoreporter (višja izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj v novinarstvu),
- vestičar (višja izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj v novinarstvu),
- novinar poročevalec (visoka izobrazba, 18 mesecev delovnih izkušenj v novinarstvu),
- specializirani novinar (visoka izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj v novinarstvu),
- urednik novinar (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu),
- komentator (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu) in
- urednik uredništva (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu).
Delovno razmerje za nedoločen ali določen čas lahko sklene vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje novinarskih opravil. Kot potrebna delovna izkušnja se upoštevajo tudi prispevki svobodnih novinarjev in honoriranih sodelavcev javnih glasil ter opravljeno pripravništvo. Delovno razmerje se sklene z dnem podpisa pogodbe.
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti:
- firmo in sedež podjetja,
- naziv delovnega mesta,
- čas, za katerega se sklene delovno razmerje,
- posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
- rok za vložitev prijave,
- rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri. Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Izbiro med kandidati opravi direktor ali organ, določen s kolektivno pogodbo organizacije ali s splošnim aktom delodajalca. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi novinarja pridobi direktor mnenje novinarskega kolektiva v uredništvu, v katero bo novinar razporejen. Organ, ki odloči o sprejemu novinarja v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način njegovega spremljanja ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme biti daljše, kot je določeno v razpisu. Če novinar odpove delovno razmerje med poskusnim delom, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko poda pisno odpoved. Poskusno delo za opravila VI., VII. in VIII. skupine traja največ 3 mesece.
S pogodbo o zaposlitvi novinar in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
- pravice, dolžnosti in odgovornosti novinarja v zvezi z njegovim delom v skladu z Muenchensko deklaracijo,
- sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
- delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,
- poskusno delo (če se zahteva),
- pripravništvo (če se delovno razmerje sklene s pripravnikom),
- kraj opravljanja dela,
- delovni čas, odmore, počitke in dopust,
- ukrepe za posebno varstvo novinarja,
- izobraževanje,
- plačo in nadomestila plače,
- način spremembe pogodbe ter
- druge pravice in obveznosti delodajalca in novinarja, tudi konkurenčno klavzulo. Avtor ima pravico odkloniti podpis pod novinarskim izdelkom, ki je v nasprotju z njegovim mnenjem ali prepričanjem. Če urednik bistveno popravi novinarski izdelek brez avtorjevega soglasja, ga mora objaviti brez podpisa. Novinarja je treba pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem novinarjem. Novinar lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivne pogodbe, delodajalec pa mu tega ne sme odreči. Če novinar ne podpiše predloga pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od njegovega prejema (razen če zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja novinarja organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
Kdor prvič nastopi novinarsko delo, ustrezno njegovi izobrazbi, sklene delovno razmerje kot pripravnik. Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, za določenega pa le, če ni možnosti, da bi se po pripravništvu zaposlil na ustreznem delovnem mestu, ali če izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje za opravljanje svojega poklica. Pripravniška doba za novinarja traja eno leto. Pripravnika spremlja in usmerja posebej določen mentor, ki na koncu izda poročilo o njegovem delu. Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva. Če mentor ugotovi, da je pripravnik pri delu posebej uspešen, lahko predlaga skrajšanje pripravništva. O skrajšanju pripravništva odloča direktor. Pripravnik, ki ne opravi izpita, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ga določi komisija za pripravniški izpit. Če pripravnik tudi drugič ne opravi izpita, mu delovno razmerje preneha.
Novinar je lahko začasno razporejen na manj zahtevna opravila, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, če to zahteva delovni proces (nenadna odsotnost drugega novinarja ipd.). Pri taki razporeditvi prejema enako plačo, kot bi jo imel na svojem delovnem mestu, oziroma tisto, ki je zanj ugodnejša. Novinarja ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
- če razporeditev lahko bistveno poslabša njegovo zdravje,
- če bi njegova pot na delo in z dela trajala v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot 4 ure,
- če je samohranilec z otrokom, starim do 15 let,
- če ima otroka, starega do 5 let,
- če je invalid II. ali III. kategorije,
- če je starejši od 50 let. Če razporeditev novinarja iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva novinarjevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).
Novinarju preneha delovno razmerje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca ter s pogodbo o zaposlitvi. Odpovedni rok traja 3 mesece. V tem času ima novinar enake obveznosti in pravice, kot jih je imel prej.
Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo ter postopek ugotavljanja delovnih učinkov le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije. Novinarjevo delo je treba spremljati najmanj 30 delovnih dni. Novinarju je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo, na katero je razporejen. O začetku postopka se obvesti tudi sindikat. Novinar ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je pričel postopek. Med poskusnim delom in pripravništvom ni dovoljen postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo. Postopek je javen. Novinar se v pogovoru z direktorjem izreče o njegovih navedbah. O tem se vodi zapisnik. Sklep o razporeditvi k drugim opravilom ter sklep o prenehanju delovnega razmerja novinarja, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za svoje delovno mesto, izreče organa določen s statutom oziroma splošnim aktom. Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči novinarju sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in vrste izobraževanja kot drugim novinarjem, ki opravljajo delo na enakih oziroma podobnih delovnih mestih. Če pri delodajalcu ni delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnosti novinarja, mora biti predložena utemeljena ugotovitev, da ni ustreznega delovnega mesta. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da novinar nima potrebnega znanja in zmožnosti za svoje delovno mesto, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko novinar poda ugovor. O ugovoru novinarja, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu v zasebni ali mešani lasti oziroma v delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti, odloča komisija, ki jo sestavljajo dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik novinarjev.
Prenehanje potreb po delu novinarjev je lahko začasno ali trajno.
Začasno prenehanje potreb po delu novinarjev se rešuje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
V primeru trajnega prenehanja potreb po delu novinarjev mora delodajalec najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov, v primeru večjega števila novinarjev pa najmanj dva meseca prej, o razlogih, o številu in kategorijah nepotrebnih novinarjev ter o roku, v katerem se bo to zgodilo, obvestiti sindikat.
Vsi novinarji, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahtevata enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo; se uvrstijo v isto kategorijo presežnih novinarjev.
Kriteriji za določanje novinarjev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se določijo po vrstnem redu iz tega člena. Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi delovnega mesta imajo novinarji, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
1.V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti obdrži delovno mesto novinar, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
2.Drugi kriterij so delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
3.Tretji kriterij je delovna doba pri delodajalcu. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšo delovno dobo pri delodajalcu (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
4.Četrti kriterij je skupna delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe pri delodajalcu. Prednost imajo novinarji z daljšo skupno delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi pri delodajalcu).
5.Peti kriterij je zdravstveno stanje (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah, delovni dobi pri delodajalcu in skupni delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji, ki so zboleli za poklicno boleznijo, tisti, ki so pretrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu, oziroma tisti s slabšim zdravstvenim stanjem.
6.Šesti kriterij je socialni položaj. Upošteva se, če imajo novinarji iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo pri delodajalcu, skupno delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji s slabšim socialnim položajem. Pri ugotavljanju socialnega položaja se upoštevajo predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot stranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Novinarjev delovni čas traja najmanj 40 ur tedensko in je praviloma enakomerno razporejen na 5 delovnih dni. Razporeditev delovnega časa se prilagaja potrebam delovnega procesa v skladu s predpisi. Če delovni proces zahteva delo tudi v soboto oziroma nedeljo, mora delodajalec praviloma v naslednjem tednu odobriti ustrezno število prostih dni. Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o potrebi po uvedbi dela prek polnega delovnega časa spremlja delodajalec. Podaljšano delo se lahko uvede po presoji direktorja oziroma urednika, ki ima zadevno pooblastilo. Za delo prek polnega delovnega časa pripada novinarju ustrezni dodatek. Takšnih ur je lahko do 10 tedensko, več pa po posebnem dogovoru med delodajalcem in novinarskim sindikatom. Novinarju mora delodajalec na njegovo zahtevo omogočiti najmanj eno prosto nedeljo v mesecu.
Novinarju ni mogoče odrediti dela v podaljšanem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če novinar navede upravičene razloge za njegovo odklonitev, opredljene v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni, pri čemer se sobote štejejo za dela proste dni. Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati naslednja merila:
- strokovna zahtevnost delovnega mesta,
- delovna doba,
- delovne razmere,
- socialno-zdravstveno stanje in
- delovna uspešnost.
1.Strokovna zahtevnost delovnega mesta:
- novinarji na delovnih mestih VI. skupine 3 dni
- novinarji na delovnih mestih VII. skupine 4 dni
- novinarji na delovnih mestih VIII. skupine 5 dni
2.Delovna doba:
- delovna doba do 5 let 18 dni
- za vsakih nadaljnjih dopolnjenih 5 let dodatno po 1 dan
3.Delovne razmere: nereden delovni razpored, terensko delo, delo na posebnih območjih, dopisniško delo od 1 do 5 dni
4.Socialno-zdravstveno stanje:
- delovni invalidi in novinarji z najmanj 60-odstotno telesno okvaro 3 dni
- starejši oziroma novinarji, ki varujejo in negujejo teže telesno ali težko duševno prizadeto osebo 5 dni
- roditelj z otrokom do 15 let 1 dan
- roditelj z dvema otrokoma do 15 let 2 dni
- roditelj s tremi ali več otroki do 15 let 3 dni
- novinarji, ki so dopolnili 55 let 5 dni
5.Novinarjem, ki izjemno prispevajo k uspehu delodajalca, lahko direktor odobri še dodaten letni dopust do 3 dni. Letni dopust traja največ 35 dni, pri čemer zgornja meja ne velja za tiste delavce, ki pridobijo dodatne dni dopusta na podlagi socialno-zdravstvenih meril. Novinarju pripada poleg rednega letnega dopusta iz prejšnjega odstavka še pet delovnih dni za rekreativni oddih. Ta plačam oddih lahko izrabi v času, ki ga določi direktor po posvetovanju z urednikom, od 1. 1. do 30. 4. z nadomestilom plače, kot je določena za letni dopust.
Novinar ima pravico do 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače v posameznem koledarskem letu v naslednjih primerih:
- lastna poroka 3 dni
- poroka otroka 2 dni
- rojstvo otroka 2 dni
- smrt v ožji družini 3 dni
- selitev 2 dni
- elementarna nesreča, ki prizadene novinarja do 5 dni
- udeležba na krvodajalski akciji 1 dan V primerih iz prejšnjega odstavka novinarju odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve delovnega procesa. Če novinar v koledarskem letu že izrabi 7 delovnih dni za odsotnosti iz prvega odstavka tega člena, mu ob novih primerih lahko pripada brezplačni dopust po presoji direktorja.
Novinarju se lahko odobri do 7 delovnih dni odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače v naslednjih primerih:
- če sodeluje na kongresih, konferencah ipd. političnih strank oziroma drugih organizacij ali akcijah širšega družbenega pomena kot delegat ali član vodstev,
- če sodeluje na športnih in kulturnih prireditvah,
- v drugih primerih. Odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka odobri direktor. Za čas odsotnosti z dela. brez nadomestila plače plača delodajalec prispevke od novinarjeve plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Novinarju se lahko odobri nad 7 dni odsotnosti z dela brez nadomestila plače zaradi strokovnega izpopolnjevanja, ki ni v interesu podjetja, skrbi za otroka brez varstva oziroma za bolnega družinskega člana ter v drugih posebnih okoliščinah, ko se po tej pogodbi ne more odobriti plačana odsotnost z dela. Med tako odsotnostjo novinarjeve pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravice do izobraževanja in pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja. Prispevke od plače v takih primerih plača novinar sam. Odsotnost z dela iz prvega odstavka tega člena odobri direktor.
Novinar ima pravico najmanj vsaki dve leti izkoristiti študijski dopust za poklicno izobraževanje, na katero ga napoti organizacija. Čas za izobraževanje se šteje v redni delovni čas. Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada novinarju do
- 5 delovnih dni za Vsak izpit na VI. ali VII. stopnji izobraževanja,
- 15 delovnih dni za diplomo na VI. ali VII. stopnji,
- 10 delovnih dni za vsak izpit med podiplomskim študijem,
- 25 delovnih dni za magistrski izpit ali nalogo,
- 35 delovnih dni za doktorsko dizertacijo. Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje in povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem (prevoz, kotizacija, šolnina, stroški prehrane, stroški bivanja, učni pripomočki), se določita s pogodbo glede na dolžino in vrsto izobraževanja.
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in novinar poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v predpisih, dolžna spoštovati tudi določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu. Delodajalec kot odgovorni za varnost dela ima predvsem naslednje obveznosti:
- delo mora prilagoditi tehničnemu napredku ter spoznanjem stroke doma in po svetu,
- delo morajo organizirati v takšnih tehnoloških in organizacijskih razmerah, ki bodo novinarju omogočale kar največji izkoristek delovnih in intelektualnih zmožnosti,
- razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno z organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
- posvetovati se mora z novinarji oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij,
- za delo v izjemnih razmerah morajo zagotoviti ustrezna zaščitna sredstva (zaščitne maske, zaščitne jopiče, čelade ipd.). Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja novinarjev pri delu, so strošek delodajalca. Vsak novinar je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje.
Novinarji so na stroške delodajalca obvezno nezgodno zavarovani, in to najmanj za poprečno stopnjo rizičnosti po predpisih zavarovalnih organizacij. Kadar opravljajo delo, ki je nevarno zdravju ali življenju (elementarne nesreče, vojne, izredna stanja ipd.), jih mora delodajalec za ta čas zavarovati za najvišjo stopnjo rizičnosti.
Novinarju, ki je po zdravnikovem nalogu poslan na medicinsko programiran aktivni oddih skladno z medicinsko doktrino, se celotni stroški pokrijejo v razmerju 1/3 delodajalec, sindikat in 1/3 novinar član sindikata. To delitveno razmerje se upošteva, če zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Republike Slovenije ne določa za novinarja ugodnejše rešitve.
Novinar invalid ima pravico do prerazporeditve na ustrezno delovno mesto najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, ki ugotovi novinarjevo spremenjeno delovno zmožnost. Delodajalec mora zagotoviti invalidu delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost, in sicer predvsem pri sebi ali pri delodajalcu s sorodno dejavnostjo. Novinar invalid, ki je glede na preostalo delovno zmožnost prerazporejen na drugo delovno mesto, ima v obdobju prekvalifikacije pravico do poprečne plače, kakršno je imel v zadnjih treh mesecih pred nastopom invalidnosti, povečane za splošno rast plač pri delodajalcu. Novinar, ki z zdravniškim spričevalom izkaže zmanjšano delovno zmožnost, je upravičen do svoje prejšnje izhodiščne plače, povečane za splošno rast pri delodajalcu, četudi predpisanih delovnih obveznosti ne izpolnjuje več v celoti.
Delodajalec v splošnem aktu ali svoji kolektivni pogodbi opredeli kršitve delovne obveznosti, pogoje za pogojno odložitev izvršitve disciplinskih ukrepov in obnovo disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se začne tudi na zahtevo delavcev, ki vodijo in organizirajo delovni proces. Postopek, v katerem delodajalec odloča o novinarjevi disciplinski odgovornosti, je enak postopku pred disciplinskim organom pri delodajalcu. O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa I. stopnje odloča organ, ki je z aktom delodajalca določen kot drugostopni organ.
Kadar novinar pri delu ali v zvezi z njim naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, njenega obsega pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina praviloma odmeri pred sodiščem, lahko pa se stranki sporazumeta drugače. Odškodnina se lahko zmanjša ali pa se je novinar oprosti, če je bilo dejanje iz hude malomarnosti storjeno pri delu in je oprostitev primerna glede na novinarjevo gmotno stanje in njegov siceršnji odnos do dela.
O novinarjevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odloča direktor. Novinarju je zagotovljena pravica do zahteve za varstvo pravic oziroma do ugovora zoper direktorjevo odločitev. Vsi sklepi, s katerimi se odloča o novinarjevih pravicah, obveznostih in odgovornostih, morajo biti novinarju vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom. V postopku v zvezi z varstvom novinarjevih pravic na drugi stopnji odloča organ, ki je z aktom delodajalca določen kot drugostopni organ. Če drugostopenjski organ ne odloči v 30 dneh, ima novinar pravico v naslednjih 15 dneh uveljavljati varstvo pravic pred pristojnim sodiščem. Sklepi brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom novinarju ne smejo biti v škodo. O novinarjevi zahtevi oziroma ugovoru mora biti obveščen sindikat.
Delodajalec je dolžan obveščati novinarje o:
- večletnih in letnih planih delodajalca,
- pomembnejših poslovodnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj novinarjev,
- letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
- osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in predlogih, s katerimi se v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo urejajo delovna razmerja in plače pa tudi druga vprašanja, pomembna za novinarje. O vprašanjih iz L, 2. in 4. alinee se novinarji obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja. Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je ustno ali pisno. Dolžnosti obveščanja ni, ko gre za poslovno tajnost. Za delavca, ki je odgovoren za obveščanje, se smiselno uporablja tretji odstavek 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov delodajalca. Direktor je dolžan omogočati nemoteno delovanje predstavnikov sindikatov tudi s podatki, potrebnimi za strokovno pomoč sindikatom. Sindikatom mora biti omogočen dostop do vseh gradiv, ki so pomembna za odločanje o materialnem in socialnem položaju novinarjev. Pristojni organi so. dolžni pred sprejemom odločitev iz prejšnjega odstavka obravnavati mnenja in predloge sindikatov ter se do njih opredeliti.
Sindikati morajo dobivati vabila z gradivi za seje vseh organov pri delodajalcu, v katerih sodelujejo predstavniki novinarjev, njihovim predstavnikom pa je treba omogočiti sodelovanje na sejah. Brez sodelovanja predstavnikov sindikatov ni mogoče obravnavati njihovih mnenj, predlogov in pobud. Pristojni organi so dolžni omogočiti sindikatom sodelovanje pri odločanju o reševanju individualnih sporov.
Delodajalec mora zagotoviti za delo sindikatov naslednje možnosti:
- sindikalnim zaupnikom (v skladu z 38. členom), ki •opravljajo to funkcijo nepoklicno, skupaj najmanj dve plačani uri letno za vsakega člana pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njihovih funkcij in za sodelovanje v organih sindikata izven organizacije; v tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti ha ravni republike;
- dogovora med sindikati in delodajalcem o izrabi tako določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov; pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov ter njihovih organov in sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu;
- dogovora med sindikati in direktorjem o načinu zagotavljanja strokovne in druge pomoči (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov ter njihovih organov in zaupnikov;
- obračunavanja in plačevanja članarine sindikatom kot tehnične storitve, ki jo lahko kot storitev tudi zaračuna;
- plačane odsotnosti zaradi organiziranega sindikalnega izobraževanja zaupnikov po programih, usklajenih med delodajalcem in sindikati.
Sindikati uporabljajo za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila, razen če zakon določa drugače.
Sindikalnemu zaupniku, funkcionarju in članom sindikatov, ki izvajajo pooblastila sindikalnega zaupnika, v skladu s statuti sindikatov ne more biti izrečena odpoved med opravljanjem funkcije in še dve leti po njegovem prenehanju.
Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so minimalni standardi za novinarje pri delodajalcih. Novinarjem, ki so zaposleni z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo v primerih, ki jih določata zakon in kolektivna pogodba, sorazmerne plače, povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter regres za prehrano kot novinarjem; ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno. V primeru večkratnih izplačil mora biti plača izplačana najpozneje 18. dne v mesecu, v primeru enkratnega izplačila pa najpozneje 15. dne v mesecu.
Osnovna plača je določena za polni delovni čas, poprečne delovne učinke za posamezne poklicne kategorije novinarskega dela in normalne delovne razmere. V primeru manjšega ali večjega števila delovnih ur oziroma manjše ali večje delovne uspešnosti se osnovna plača sorazmerno zmanjša ali poveča. Novinarjeva osnovna plača za polni delovni čas, poprečne delovne učinke in normalne delovne razmere ne sme biti manjša od izhodiščne plače, določene v 43. členu te pogodbe, razen v primerih, ki so s to kolektivno pogodbo posebej določeni.
Novinarju pripada nadomestilo v velikosti plače, ki bi jo dobil, če bi delal, v naslednjih primerih:
- za delo na dela prost dan po posebnem zakonu,
- za letni dopust,
- za čas izobraževanja in izpopolnjevanja v skladu s potrebami delodajalca,
- za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela je enako plači, ki jo je novinar prejel za pretekli mesec za polni delovni čas. Med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ima novinar pravico do nadomestila plače. Če je nezmožen za delo do 10 dni oziroma nad 10 dni, mu pripada 80% oziroma 90% plače, v primeru poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali transplantacije tkiva in organov pa 100 odstotkov. Osnova za izračun nadomestila plače je v teh primerih plača, ki jo je novinar prejel za pretekli mesec za polni delovni čas. Ob valorizaciji izhodiščnih plač se valorizira tudi osnova za nadomestila.
V primeru kršitve bistvenih določb te pogodbe pripada novinarju nadomestilo plače v velikosti 70% osnove za čas stavke, ki jo organizirajo sindikati, pod naslednjimi pogoji:
- da sindikat pred odločitvijo o stavki in pred stavko poizkuša sporazumno rešiti spor oziroma doseči izvajanje pogodbe;
- če je usklajevanje stališč o spornih vprašanjih neuspešno ali se ne upošteva odločitev arbitražnega sveta;
- da sindikat napove stavko v skladu, z zakonom. Sindikat se obvezuje, da v času veljavnosti in uresničevanja te pogodbe ne bo organiziral stavke.
Novinar, ki mu lečeči zdravnik izda zdravniško spričevalo o zmanjšani delovni zmožnosti (starost, delovna intenzivnost, zahteve tehnološkega procesa) 5 let pred upokojitvijo, je upravičen do razlike med plačo, ki jo prejema za delo, in plačo, ki jo je prejemal pred ugotovitvijo zmanjšane delovne zmožnosti.
Pripravniku, ki se pripravlja za opravljanje novinarskega poklica, pripada med pripravniško dobo 70% osnovne plače. Pripravniku pripada tudi del plače za delovno uspešnost ter dodatki in nadomestila plače.
Za čas poklicnega opravljanja funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v velikosti njegove poprečne plače v zadnjih treh mesecih. Plača sindikalnega zaupnika se mora redno mesečno valorizirati z rastjo plač pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik ima pravico tudi do udeležbe pri dobičku v skladu s to pogodbo. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov, nadomestil, sredstev skupne porabe in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
Jubilejne nagrade se izplačujejo:
- za 10 let delovne dobe v višini 60% osnove,
- za 20 let delovne dobe v višini 80% osnove in
- za 30 let delovne dobe v višini 100% osnove. Osnova iz prejšnjega odstavka je zadnja uradno objavljena poprečna plača, izplačana pri delodajalcu oziroma v gospodarstvu Republike Slovenije, če je to za upravičenca ugodnejše, za pretekle tri mesece. Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prvega odstavka tega člena.
Novinar oziroma njegova družina ima pravico do solidarnostne pomoči v naslednjih primerih:
- ob smrti novinarja tri poprečne plače,
- ob smrti ožjega družinskega člana (zakonca, otroka) ena poprečna plača,
- ob nastanku težje invalidnosti novinarja (nad 60%) pet poprečnih plač,
- ob daljši bolezni novinarja (nad tri mesece) ena poprečna plača,
- ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki prizadanejo novinarja, dve poprečni plači. V splošnem aktu delodajalca se lahko določijo tudi drugi primeri, v katerih novinarju pripada solidarnostna pomoč, oziroma drugi primeri osebnih prejemkov.
Delodajalec in novinar, ki je dosegel 50 let starosti, se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o obsegu delovnih obveznosti ob nezmanjšani plači.
Izhodiščna plača, nadomestila in dodatki, ki pripadajo novinarju dopisniku v tujini, dodatki za zakonca in druga izplačila s tega področja se uredijo v pogodbi o zaposlitvi novinarja.
Novinarju, ki mora zaradi javnosti dela in medijskih posebnosti uporabljati predpisano osebno garderobo, pripada ustrezna odškodnina, ki se opredeli v pogodbi o zaposlitvi.
O uveljavljanju konkurenčne klavzule in plačilu (nadomestilu) za uporabo avtorskih pravic se delodajalec in novinar dogovorita v pogodbi o zaposlitvi.
Za službeno potovanje v tujino se novinarju povrnejo stroški za prehrano, prenočevanje in drugo v enakih primerih in v enaki višini, kot določajo predpisi za upravne organe. Do povračil stroškov na službenih potovanjih so upravičeni vsi novinarji pod enakimi pogoji.
Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za njeno pravilno izvajanje in spoštovanje.
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe. Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh. Če nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe oziroma se do njega ne opredeli v 30 dneh, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za usklajevanje. Tretji, četrti in peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Za reševanje sporov med strankama te kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se v 30 dneh ustanovita komisija za pomirjanje in arbitražni svet. Da gre za spor med strankama, se šteje, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi te kolektivne pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje sporov.
Komisija za pomirjanje ima 7 članov. Vsaka stranka imenuje po tri člane, predsednika pa imenujeta obe sporazumno izmed uglednih strokovnjakov in znanstvenikov. Pri imenovanju članov komisije se mora upoštevati sorazmerna zastopanost vseh skupin dejavnosti. Mandat komisije za pomirjanje traja toliko časa kot veljavnost kolektivne pogodbe in se lahko podaljša ob vsakem novem podpisu.
Pomirjanje je neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešnega, in tudi če ne imenuje članov komisije za pomirjanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika. Vsak sporazum mora biti zapisan. Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, ki so z njim v nasprotju. Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno. Če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Arbitražni svet dokončno odloči o zadevi:
Za pravilno tolmačenje te pogodbe imenujeta njeni stranki tričlansko komisijo. Ta ima pravico do obvezne razlage. Vsaka stranka imenuje po enega člana komisije, tretjega pa imenujeta sporazumno.
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Odstop je treba drugi stranki pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot 3 mesece. Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka ni mogoče odstopiti od pogodbe. Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove.
Delodajalec ob imenovanju urednikov in opredelitvi vsebinske zasnove javnih glasil pridobi mnenje novinarskega kolektiva.
Plačilo za delo svobodnih novinarjev se določi s posebno pogodbo, in sicer v bruto znesku, pri čemer pogoji ne morejo biti slabši kot za redno zaposlene. Svobodnim novinarjem se za naročene prispevke povrnejo tudi materialni stroški.
Delodajalec ali pooblaščena strokovna služba po sprejetju kolektivne pogodbe na novo prerazporedi novinarje ne glede na njihovo dosedanjo razporeditev. Pri tem se upošteva načelo objektivnosti glede na poklicne in delovne zmožnosti novinarjev, za dosledno izvajanje te določbe pa se bo zavzemal tudi sindikat. Pri tem prvem razporejanju bodo morebitni tehnološki presežki obravnavani po predpisih. S prerazporeditvijo se novinarju ne sme zmanjšati plača. Če se novinar pritoži, lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali arbitražo. Novinarji se morajo razvrstiti v tarifne razrede in podskupine po tej pogodbi najpozneje v 45 dneh po njeni uveljavitvi.
Z uveljavitvijo te kolektivne pogodbe novinarji ne smejo dobiti manj pravic, kot so jih imeli pri delu in v zvezi z delom pred njeno uveljavitvijo.
Določbe te kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo, neposredno. Za področja, ki niso urejena s to kolektivno pogodbo, se uporabljajo določbe splošnih kolektivnih pogodb in drugih predpisov. Aneks h kolektivni pogodbi za poklicne novinarje z dne 11. 12. 1991 (prenehal veljati) Aneks h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 61/08) Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 28/14) Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 72/18) Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 3/19 in 81/19 – popr.) Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za poklice novinarje (Uradni list RS, št. 101/20) Aneks št. 6 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 94/21) Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 39/23) Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 2/25)