28. člen ZDRS

Uredba na podlagi izkazanega neprekinjenega prejemanja enega od naštetih prejemkov v določenem časovnem obdobju pred vložitvijo prošnje vzpostavlja domnevo obstoja potrebnih sredstev za preživljanje in s tem izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS. To pomeni, da se določba o dveletnem neprekinjenem prejemanju izplačil v obdobju dveh let pred vložitvijo prošnje uporablja za namen določene pravne domneve v zvezi s taksativno naštetimi prejemki prosilca za sprejem v državljanstvo. Pomeni pa tudi, da prosilcu, ki izkaže okoliščine iz 3. člena Uredbe, ni treba dodatno dokazovati izpolnjevanja zakonskega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, saj že Uredba nalaga sklepanje, da ima potrebna sredstva. Uredba z določitvijo časovnega obdobja prejemanja denarnih sredstev pred vložitvijo vloge ne določa dodatnega pogoja za sprejem v državljanstvo in zato v tem delu ni nezakonita.

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave).

Upravni organ, ki odloča o pridobitvi državljanstva po 13. čl. ZDS mora v odločbi navesti, kakšno vsebino je dal nedoločenemu pravnemu pojmu "državna korist" in navesti dejstva, na podlagi katerih je sklepal, da oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva, po tej zakonski določbi (ne)koristi državi.

Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.

Organ je kršil pravila postopka (209. člen ZUP), ker ni navedel razlogov za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva po 40/3 členu ZDS.

V postopku mora biti ugotovljeno in v odločbi obrazloženo, kateri pogoj za pridobitev državljanstva ni uporabljen. Prosti preudarek pride v poštev samo, če se ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

Podana je bistvena kršitev pravil postopka, če uporaba prostega preudarka ni obrazložena. V odločbi, s katero je zavrnjena prošnja za odpust iz državljanstva, mora biti navedeno, v čem obstoja nacionalni interes, da prosilec ostane državljan Slovenije.

Če eden od pogojev po 10. čl. ZDS ni podan, je treba zavrniti vlogo tožnika že samo zaradi tega, ne pa po določbi 28. čl. ZDS.