901. člen ZOR

Sklenitelju zavarovanja ni mogoče odreči pravice, da ponudbo poda zavarovalnici šele potem, ko je seznanjen z njenimi splošnimi pogoji zavarovanja. Če pa se s takšnimi pogoji seznani šele ob predložitvi police, mora biti takšna seznanjenost izrecno zaznamovana na polici, svoje soglasje s takšnimi pogoji pa mora sklenitelj zavarovanja izraziti tudi z njenim podpisom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ponudbe ni zavrnila v roku osmih dni od njenega prejema, ampak jo je tako, kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 1. 2000, v zakonsko določenem roku osmih dni sprejela na način, da je tožeči stranki poslala zavarovalno polico s splošnimi in posebnimi pogoji, ki je bila podpisana s strani tožene stranke. Glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožeča stranka takšne zavarovalne police ni podpisala, pa takšen dejstveni substrat zadeve že sam po sebi utemeljuje zaključek, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve pogodbe po 3. odstavku 901. člena ZOR (in ne po 1. odstavku 901. člena, tj. s podpisom police), kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena z vsebino, kakršna je bila vsebovana v ponudbi.

Po 5. odstavku 902. člena ZOR v primeru, če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police.

Domneva podane vzročne zveze zavarovančeve vožnje pod vplivom alkohola in dejstvo, da je bil pri zavarovancu opravljen alkotest pozitiven, zavarovanec pa ni poskrbel, da bi s krvno analizo bila natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, je bila pogodbeno dogovorjena (v splošnih pogojih AO-95 tožeče stranke, kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe). Pogodbeno dogovorjen pa je bil tudi način, na kakršen je možno to domnevo ovreči.

V primeru obročnega plačila premije se je treba opreti na 2. odstavek 913. člena ZOR, ki ureja primer, ko je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, in določa, da v tem primeru začne teči jamstvo zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan zavarovanja. V polici je jasno navedeno, da začne zavarovanje teči 30.3.1998, vendar ob upoštevanju navedene klavzule le, če je do tega dne plačan prvi obrok premije. V nasprotnem primeru jamstvo zavarovalnice začne šele po plačilu prvega obroka premije. Obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino, tako ni nastala, saj je škodni primer nastal pred plačilom premije (prvega obroka).

Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.

Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, ker ponudba za sklenitev pogodbe ni bila izročena zavarovalnici. Podana je odškodninska odgovornost posrednika, ki je z malomarnim nadzorom nad sodelavci in nad originalnimi obrazci z oznakami zavarovalnice in posrednika, opustil skrbnost, ki je potrebna po običajnih normah obnašanja, ter s tem omogočil C. C., da se je lažno predstavil za njegovega zastopnika in pri tožnici ustvaril vtis, da bo s podpisom ponudbe prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe, vendar te ponudbe ni dostavil zavarovalnici.

Zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe ter vežejo stranke, če je zavarovalnica nanje opozorila sklenitelja zavarovanja in mu izročila njihovo besedilo, kar more biti ugotovljeno na polici.

Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR. Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustva

Oškodovanec ni bil upravičen do zavarovalnega kritja, ker ni plačal premije. Ob sklenitvi pogodbe je tožena stranka tožniku izročila tako zavarovalno polico kot tudi splošne pogoje. S tem je bil tožnik s splošnimi pogoji seznanjen in z zakonom predviden način.

Pri ugotovljenem nezgodnem zavarovanju je predmet zavarovanja nezgoda, kakor jo opredeljujejo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-93. Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo medvretenčna kila, vse vrste lumbalgij, diskopatij in podobnega. Ker torej ne gre za nezgodo, ni obveznosti tožene zavarovalnice.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).

Sodba obravnava vprašanje posredovanja in vloge pooblaščenca pri sklepanju zavarovalne pogodbe.

Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.

Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.

Dopis sklenitelja zavarovanja zavarovalnici naj zavarovalnino izplača njemu in ne tretjemu, ne pomeni preklica pogodbe v korist tretjega.

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska so sestavni del zavarovalne pogodbe. Stranki pogodbe se lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji. Drugačen dogovor pa mora izhajati iz zavarovalne police. Voljo zavarovalnice izražajo splošni pogoji. Pogodbo, ki bi se odmikala od njih, lahko sklene njen pooblaščenec samo na podlagi posebnega pooblastila. Brez tega pridejo v poštev določbe 87. člena ZOR. V kolikor zavarovatelj meni, da sta se s pooblaščencem zavarovalnice glede vseh primerov, ki jih je želel zavarovati, sporazumela, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR). Ta pa ne daje zahtevka za plačilo zavarovalnine.

Tožnik se je skliceval na zavarovalno polico, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni bila podpisana - ker je ni podpisal on. Po določbi 903. člena ZOR so v zavarovalnih pogojih lahko določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. V izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno, da so zavarovalni pogoji, ki jih je prva tožena stranka določila, vsebovali tako določbo. Stališče o konvalidaciji pogodbe - saniranju oblične pomanjkljivosti z realizacijo, namreč z izstavitvijo računa za plačilo premije in s sprejemom denarja za premijo - pa tudi nima opore v 73. členu ZOR, na katerega se sklicuje. Zakon govori o popolni ali pretežni izpolnitvi obveznosti obeh pogodbenih strank - tožnik pa se sklicuje le na izpolnitev svoje obveznosti (plačilo premije), medtem ko je v podlagi njegovega spora s prvo toženo stranko prav to, da ni niti delno izpolnila obveznosti, ki naj bi jo imela po tožnikovem stališču iz zavarovalne pogodbe.