902. člen ZOR

Sklenitelju zavarovanja ni mogoče odreči pravice, da ponudbo poda zavarovalnici šele potem, ko je seznanjen z njenimi splošnimi pogoji zavarovanja. Če pa se s takšnimi pogoji seznani šele ob predložitvi police, mora biti takšna seznanjenost izrecno zaznamovana na polici, svoje soglasje s takšnimi pogoji pa mora sklenitelj zavarovanja izraziti tudi z njenim podpisom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ponudbe ni zavrnila v roku osmih dni od njenega prejema, ampak jo je tako, kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 1. 2000, v zakonsko določenem roku osmih dni sprejela na način, da je tožeči stranki poslala zavarovalno polico s splošnimi in posebnimi pogoji, ki je bila podpisana s strani tožene stranke. Glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožeča stranka takšne zavarovalne police ni podpisala, pa takšen dejstveni substrat zadeve že sam po sebi utemeljuje zaključek, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve pogodbe po 3. odstavku 901. člena ZOR (in ne po 1. odstavku 901. člena, tj. s podpisom police), kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena z vsebino, kakršna je bila vsebovana v ponudbi.

Po 5. odstavku 902. člena ZOR v primeru, če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police.

Tožnikov zahtevek za plačilo zavarovalnine je bil zavrnjen, ker pravilno opozorjen ni zmogel ovreči s splošnimi pogoji dogovorjene domneve o vzročni zvezi med lastno alkoholiziranostjo in nastalo prometno nesrečo.

Ker tožnik glede trajanja zavarovanja in zavarovalnega kritja v postopku ni imel nobenih pomislekov in vsebini police ni pripisoval drugačnega pomena kot toženka, vsebina police ni (bila) sporna in ni bilo potrebe po uporabi določb ZOR o razlagi pogodb. Vsebino police je zato treba uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR) oziroma kot jo je objektivno mogoče razumeti. Zavarovalni polici so praviloma priključeni splošni pogoji, lahko pa tudi posebni pogoji oziroma klavzule, ki imajo prednost pred splošnimi pogoji. Vendar je najbolj pomembno, katere pogoje vsebuje polica in ti imajo prednost pred ostalimi, če so vsebinsko različni (peti odstavek 902. člena ZOR).

Domneva podane vzročne zveze zavarovančeve vožnje pod vplivom alkohola in dejstvo, da je bil pri zavarovancu opravljen alkotest pozitiven, zavarovanec pa ni poskrbel, da bi s krvno analizo bila natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, je bila pogodbeno dogovorjena (v splošnih pogojih AO-95 tožeče stranke, kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe). Pogodbeno dogovorjen pa je bil tudi način, na kakršen je možno to domnevo ovreči.

Zavarovanje, ki sta ga sklenila organizator dirke in tožena stranka glede na splošne pogoje in zavarovalno polico ni podlaga za zavarovalno jamstvo zavarovalnice za premoženjsko škodo na vozilu udeleženca dirke - voznika, ki nastane ob aktivni udeležbi na avtomobilističnih dirkah kljub vključitvi jamstva iz splošnih pogojev v polici, ker ta hkrati vsebuje tudi posebno določilo, ki izključuje kritje poškodb na vozilih udeležencev.

Če iz pogodbe o finančnem leasingu izhaja, da vsakršno škodo na vozilu trpi leasingojemalec ne glede na njen vzrok in je dolžan v primeru škode vozilo vrniti v prejšnje stanje oziroma svojemu leasingodajalcu plačati ustrezno odškodnino, ima tudi premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. Zato ima lahko tudi pravice iz zavarovanja, čeprav ni lastnik vozila.

Dejanske okoliščine o tem, da je ob sklepanju zavarovalne police toženec prejel zavarovalne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je tista bistvena okoliščina, od obstoja katere je odvisna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru.

Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.

Zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe ter vežejo stranke, če je zavarovalnica nanje opozorila sklenitelja zavarovanja in mu izročila njihovo besedilo, kar more biti ugotovljeno na polici.

Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica in priloženi zavarovalni pogoji. Ti so sestavni del same zavarovalne pogodbe (tretji odstavek 902. člena ZOR, prvi odstavek 142. člena ZOR) in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police zato že po logiki stvari same ni mogoča. Sporna klavzula v zavarovalni polici se glasi: "območje dejavnosti v SFRJ", vnešena pa je za natisnjenim besedilom: "kraj zavarovanja". Tak zapis kraja zavarovanja oziroma območja, za katerega velja zavarovalna pogodba, je jasen, zato ga je treba po določbi prvega odstavka 99. člena ZOR uporabiti tako, kot se glasi.

Po oceni pritožbenega sodišča ni v neskladju določilo v polici o doplačilu premije za rent-a-car, z izrecnimi in jasnimi določbami splošnih pogojev AK-95 o zavarovanju samo tiste škode, ki je neodvisna od zavarovančeve ali voznikove volje. Prepričanje tožeče stranke, da je z doplačilom premije rent-a-car zavarovala vozilo tudi za primer, če najemnik (protipravno) ne vrne vozila v skladu z najemno pogodbo, nima podlage v sklenjeni zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so splošni pogoji AK-95.

Gume na njegovem vozilu so bile v času, ko je do prometne nezgode prišlo, izrabljene do te mere, da je obveznost zavarovalnice izključena na podlagi 9.tč. 19.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri zavarovatelj ni obvezan poravnati škode, nastale zaradi izrabljenosti gum čez predpisano mero.

Šlo je za izročitev besedila pogojev nezgodnega zavarovanja in to je tudi ugotovljeno na polici. To pomeni, da njegove določbe vežejo sklenitelja zavarovanja in tako tudi tistega, v katerega korist je bilo zavarovanje sklenjeno za primer smrti zavarovanca oziroma zavarovalnica se lahko sklicuje nanj. Tožnici, v katere korist je bilo sklenjeno življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, tako ne gre odškodnina za nezgodno smrt, ker je imel sklenitelj zavarovanja - njen sin ob nezgodi več kot 0.5 promila alkohola v krvi (prva alinea 8. točke 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-94).

Poklicna bolezen ni nesreča v smislu 1. odstavka 898. člena ZOR in 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (O-80/I) in zato zavarovalnica za to škodo ne jamči. Ugotovljena poklicna bolezen ni posledica nekega škodljivega dogodka, marveč dalj časa trajajočega škodljivega vpliva delovnega procesa, ki ima sicer lahko za posledico odškodninsko odgovornost delodajalca, zavarovalnica pa za škodo ne jamči, ker ta nevarnost ni zavarovana.

Oškodovanec ni bil upravičen do zavarovalnega kritja, ker ni plačal premije. Ob sklenitvi pogodbe je tožena stranka tožniku izročila tako zavarovalno polico kot tudi splošne pogoje. S tem je bil tožnik s splošnimi pogoji seznanjen in z zakonom predviden način.

Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.

Pri ugotovljenem nezgodnem zavarovanju je predmet zavarovanja nezgoda, kakor jo opredeljujejo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-93. Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo medvretenčna kila, vse vrste lumbalgij, diskopatij in podobnega. Ker torej ne gre za nezgodo, ni obveznosti tožene zavarovalnice.

Kot sestavni del zavarovalne pogodbe sta sodišči upoštevali Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje oseb NE - 88 kot pogodbeno materialno pravo. Pogodbeno pravo mora stranka v pravdnem postopku izkazati. Tožeča stranka se sklicuje na Splošne pogoje ŽZ 90 a, ki jih ni predložila in jih zato ni mogoče upoštevati.

Sodba obravnava vprašanje posredovanja in vloge pooblaščenca pri sklepanju zavarovalne pogodbe.