338. člen ZOR

Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka. Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo.

Ker imajo terjatve, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, pravno naravo kolektivne terjatve, kjer sta upnika oba zakonca skupaj, vzajemnost v obravnavani zadevi ni podana. Dolžnik tožene stranke je namreč samo eden od zakoncev, upnika tožene stranke pa sta oba zakonca skupaj. ZOR sicer omogoča (delni) pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 427. člena ZOR, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, za kolektivne terjatve zakoncev ni mogoče uporabiti. Če pomeni pobot realizacijo v dobri veri pridobljenega zavarovanja, dejanska vzajemnost terjatev ne more biti predpogoj za veljavnost pobota - zadošča dobrovernost imetnika zavarovanja o vzajemnosti (pobotljivosti) terjatev v času ustanovitve zavarovanja.

Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko pobota, če se pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže.

Če je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, upnik po sklenitvi pogodbe ne more več pobotati svoje terjatve z drugo terjatvijo, ki jo ima do upnika odstopnik terjatve (prejšnji dolžnik). S prevzemom dolga namreč stopi prevzemnik (novi dolžnik) na mesto prejšnjega dolžnika, prejšnji dolžnik pa je s tem prost obveznosti.

Z ugovorom pobota se lahko v pravdi uveljavlja le še vedno obstoječo terjatev oziroma še vedno nepobotano terjatev. To pomeni, da tožena stranka svoje terjatve, ki jo ima nasproti tožeči stranki, pred pravdo ali izven pravde, še ni pobotala in se šele v pravdi sklicuje na svojo nasprotno pravico. Ob takšnem izhodišču se izkaže ugotovitev sodišča druge stopnje, da sta se pravdni stranki ob sporazumnem razdrtju pogodbe dogovorili tudi, da znesek 2.000 DEM tožena stranka obdrži za poplačilo škode, kot edino materialnopravno relevantna za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke. Navedeni dogovor izkazuje, da sta pravdni stranki izjavili pobotno voljo že pred obravnavanim postopkom (na kar se je tožeča stranka tekom postopka tudi sklicevala), zato je nasprotna terjatev tožene stranke prenehala oziroma ugasnila že pred pravdo. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da navedeni dogovor stranke veže. Pobotna izjava se namreč ne more več preklicati, ko je že enkrat podana. Lahko se le še izpodbija zaradi napake v volji, takšnega zahtevka pa tožena stranka ni postavila.

Učinki pogodbenega pobotanja ne nastanejo takrat, ko se stečejo pogoji zanj, temveč takrat, kot so to v pogodbi o pobotanju (pactum de compensando) določile stranke. Če pa v pogodbi o tem niso ničesar določile, kompenzacijo učinkuje od trenutka sklenitve pogodbe o pobotanju.