319. člen ZOR
Splošna pravila
(1)Dolžnik je dolžan izpolniti obveznost, upnik pa sprejeti izpolnitev v kraju, ki je določen s pravnim poslom ali z zakonom.
(2)Če kraj izpolnitve ni določen in ga tudi ni mogoče določiti niti po namenu posla, po naravi obveznosti ali po drugih okoliščinah, je treba obveznost izpolniti v kraju, v katerem je imel dolžnik ob nastanku obveznosti sedež oziroma stalno prebivališče, če ni imel stalnega prebivališča, pa začasno prebivališče.
(3)Če pa je dolžnik organizacija združenega dela, ki ima več enot v raznih krajih, velja za kraj izpolnitve sedež enote, ki mora opraviti, kar je potrebno za izpolnitev obveznosti, če je bila upniku pri sklenitvi pogodbe ta okoliščina znana ali morala biti znana.
- VSRS Sklep in sodba II Ips 16/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, zato tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali česa drugega. Bistvo reparacijske obveznosti pri vzajemnih pogodbah je v tem, da vsaka stranka lahko zahteva vrnitev tistega, kar je na podlagi razdrte pogodbe dala. Tožnik je od toženke upravičeno zahteval vračilo danega, to je kupnine, ni pa upravičen od nje zahtevati, naj plovilo prevzame v posest. Tožbeni zahtevek za vrnitev plovila na podlagi razdrte pogodbe je postavila stranka, ki ni nosilka te pravice.
- VSRS Sklep II DoR 236/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
Revizija se dopusti glede vprašanj: - preizkusa materialnopravne pravilnosti odločitve o kraju vračila stvari po razdrti prodajni pogodbi, - ali sprememba kraja vrnitve plovila iz tožbenega zahtevka v "kraj, kjer je bilo plovilo izročeno tožniku" pomeni sojenje v okviru postavljenega tožbenega zahtevka v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPP in ali tak izrek sodbe še zadošča standardu preciziranosti, določnosti in izvršljivosti.
- VSL sodba I Cpg 759/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep in sodba II Ips 16/2019Vrhovno sodišče RS · 11. 4. 2019
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, zato tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali česa drugega. Bistvo reparacijske obveznosti pri vzajemnih pogodbah je v tem, da vsaka stranka lahko zahteva vrnitev tistega, kar je na podlagi razdrte pogodbe dala. Tožnik je od toženke upravičeno zahteval vračilo danega, to je kupnine, ni pa upravičen od nje zahtevati, naj plovilo prevzame v posest. Tožbeni zahtevek za vrnitev plovila na podlagi razdrte pogodbe je postavila stranka, ki ni nosilka te pravice.
- VSRS Sklep II DoR 236/2018Vrhovno sodišče RS · 18. 10. 2018
Revizija se dopusti glede vprašanj: - preizkusa materialnopravne pravilnosti odločitve o kraju vračila stvari po razdrti prodajni pogodbi, - ali sprememba kraja vrnitve plovila iz tožbenega zahtevka v "kraj, kjer je bilo plovilo izročeno tožniku" pomeni sojenje v okviru postavljenega tožbenega zahtevka v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPP in ali tak izrek sodbe še zadošča standardu preciziranosti, določnosti in izvršljivosti.
- VSL sodba I Cpg 759/2010Višje sodišče v Ljubljani · 14. 7. 2010
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
- VSRS Sodba X Ips 1373/2003Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2007
Zamudne obresti za davke tečejo od izvršljivosti odmerne odločbe. Zavezanci za plačilo dohodnine so tudi agenti – tujci, ki svoje delo za naročnika opravljajo v tujini, če se jim prejemki izplačujejo na območju Slovenije, to je iz vira v Sloveniji. Prispevke za zdravstveno zavarovanje za agente – tujce, ki večino dela opravijo v tujini, nekaj pa tudi v Sloveniji, je „delodajalec“ dolžan plačati v Sloveniji, in sicer za pravico do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov in pogrebnino ter posmrtnino, in sicer v pavšalnem znesku.