320. člen ZOR
Kraj izpolnitve denarnih obveznosti
(1)Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, v katerem ima upnik sedež oziroma stalno prebivališče, če tega nima, pa v kraju, v katerem ima začasno prebivališče.
(2)Če se plačilo opravlja z virmanom, se denarne obveznosti izpolnjujejo v sedežu organizacije, pri kateri so upnikova denarna sredstva.
(3)Če je upnik spremenil kraj, v katerem je imel sedež oziroma stalno prebivališče takrat, ko je obveznost nastala, in so se zaradi tega povečali stroški izpolnitve, gre to povečanje v njegovo breme.
- VSL sklep III Cp 1140/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Zmoten je izračun vtoževanega zneska na podlagi pretvorbe tolarske protivrednosti v tuji valuti postavljenega zahtevka v evre na dan vložitve tožbe. S tem je kršeno načelo monetarnega nominalizma, saj je terjatev tožeče stranke nastala v avstrijskih šilingih in, ker gre za čisto denarno terjatev, je ta po določbi 1. odstavka 320. člena ZOR, kakor tudi po 2. odstavku 905. paragrafa ODZ prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa domači monetarni predpisi ne prepovedujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato spremembo tožbenega zahtevka tožeče stranke sprejeti kot pravilno in dopustiti valutno pretvorbo vtoževane terjatve po menjalnem razmerju 1 EUR = 13,7603 ATS, obrestni del zahtevka pa ustrezno spremeniti tako, da obresti tečejo od ustreznih zneskov glede na datum avstrijskega prevzema skupne evropske valute.
- VSRS Sodba II Ips 266/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Neporavnani del nepremoženjske škode je treba zaradi delne izpolnitve zmanjšati za denarni znesek iste realne vrednosti, ki jo je akontacija imela v času, ko je bila dana. Ob pravilni uporabi pravila, ki velja pri plačilu denarne obveznosti po vmesni osebi in upoštevajoč neprerekano dejstvo, kdaj je oškodovanec prejel nakazilo 425.000 SIT (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku), je treba 425.000 SIT valorizirati od 30.4.2002, ne pa že od 22.4.2002.
- VSL sodba I Cpg 1137/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2007
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
Sodna praksa
10 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 5. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep III Cp 1140/2009Višje sodišče v Ljubljani · 27. 5. 2009
Zmoten je izračun vtoževanega zneska na podlagi pretvorbe tolarske protivrednosti v tuji valuti postavljenega zahtevka v evre na dan vložitve tožbe. S tem je kršeno načelo monetarnega nominalizma, saj je terjatev tožeče stranke nastala v avstrijskih šilingih in, ker gre za čisto denarno terjatev, je ta po določbi 1. odstavka 320. člena ZOR, kakor tudi po 2. odstavku 905. paragrafa ODZ prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa domači monetarni predpisi ne prepovedujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato spremembo tožbenega zahtevka tožeče stranke sprejeti kot pravilno in dopustiti valutno pretvorbo vtoževane terjatve po menjalnem razmerju 1 EUR = 13,7603 ATS, obrestni del zahtevka pa ustrezno spremeniti tako, da obresti tečejo od ustreznih zneskov glede na datum avstrijskega prevzema skupne evropske valute.
- VSRS Sodba II Ips 266/2005Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2007
Neporavnani del nepremoženjske škode je treba zaradi delne izpolnitve zmanjšati za denarni znesek iste realne vrednosti, ki jo je akontacija imela v času, ko je bila dana. Ob pravilni uporabi pravila, ki velja pri plačilu denarne obveznosti po vmesni osebi in upoštevajoč neprerekano dejstvo, kdaj je oškodovanec prejel nakazilo 425.000 SIT (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku), je treba 425.000 SIT valorizirati od 30.4.2002, ne pa že od 22.4.2002.
- VSL sodba I Cpg 1137/2006Višje sodišče v Ljubljani · 1. 2. 2007
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
- VSRS Sodba in sklep III Ips 39/2002Vrhovno sodišče RS · 21. 11. 2002
Izrecna izključitev ugovorov je pogoj za nastanek garancije "brez ugovora" (1087. člen ZOR), te pa v garancijski izjavi ni bilo. Zato navedena bančna garancija (garancijska izjava) ni bila garancija "brez ugovora", temveč bančna garancija po splošnih določilih ZOR o bančni garanciji (1083. člen, 1084. člen in 1086. člen ZOR). Če je izdana bančna garancija, ki ni garancija "brez ugovora", potem lahko banka uveljavlja ugovore iz razmerja med upravičencem in naročnikom. Prav zato mora upravičenec po svoji strani storiti tisto, kar je nujno, da lahko banka morebitne ugovore sploh uveljavlja. Zaradi tega ne zadošča, da upravičenec zgolj zatrjuje, da je dolg nastal. Predložiti mora tudi tista dokazila, iz katerih izhaja, da je dobavil blago ali opravil storitev. Ta predpostavka za uveljavitev zahtevka tožeče stranke iz garancije izhaja iz zakonskih določb o bančni garanciji kot vrsti pravnega posla (1083. člen ZOR in naslednji).
- VSL sodba in sklep I Cpg 1045/98Višje sodišče v Ljubljani · 28. 10. 1999
Ker v času sojenja veljavni devizni predpisi ne prepovedujejo plačilnega prometa s tujino v tujem plačilnem sredstvu, je utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek v tuji valuti. Višina obrestne mere zamudnih obresti je vezana na obrestne mere v kraju plačila.
- VSL sodba Cpg 317/95Višje sodišče v Ljubljani · 15. 5. 1997
Če v bančni garanciji s klavzulo "na prvi pisni poziv" ni naveden čas njene veljavnosti, garancija ne ugasne v trenutku zapadlosti z njo zavarovanega dolga, ampak upravičenec lahko zahteva njeno izpolnitev od takrat dalje vse do izteka zastaralnega roka. Če pred vložitvijo tožbe upravičenec ni pisno pozval banke na plačilo, se za tak poziv šteje tožba. Kadar ima posojilodajalec sedež v Republiki Sloveniji, je za gospodarski spor na vrnitev posojila in solidarno na plačilo po bančni garanciji, s katero je bila zavarovana terjatev na vrnitev posojila, glavni dolžnik in garancijska banka pa imata sedeža v tujini, pristojno slovensko sodišče.
- VSM sodba Cpg 225/94Višje sodišče v Mariboru · 17. 4. 1996
Po določilu 320. člena ZOR se denarne obveznosti izpolnijo v kraju, kjer ima upnik svoj sedež. Glede časa izpolnitve denarne obveznosti preko banke pa velja določilo 318. člena ZOR, da je dolg poravnan, ko prispe na upnikov bančni račun.
- VSL sklep II Cp 1716/95Višje sodišče v Ljubljani · 12. 7. 1995
Nekdanji zdomec, sedaj po deviznih predpisih tujec, lahko zahteva od zavarovalnice odškodnino za premoženjsko škodo v domači ali tuji valuti.
- VSL sodba I Cp 150/94Višje sodišče v Ljubljani · 22. 6. 1994
Denarna obveznost je prinosnina. Če je škoda nastala v tuji valuti pravni osebi, ki ima sedež v tujini, ji gre odškodnina v tuji valuti. Čeprav toženec ne soglaša, sodišče lahko dovoli spremembo tožbe, če je to smotrno za ureditev razmerja med strankama.
- VSRS Sodba II Ips 28/93Vrhovno sodišče RS · 28. 1. 1993
Določba 1. odst. 277. čl. ZOR je vezala višino zamudnih obresti na obrestne mere veljavne v kraju plačila. Denarna terjatev je prinosnina. Da je sedež upnika v tujini in je glavnica vezana na vrednost tuje valute, se določijo zamudne obresti po splošni obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpisana v kraju izpolnitve na sedežu upnika.