Zakon o čeku (ZC)

Ček obsega:

1.označbo, da je ček, napisano v samem besedilu listine, ali, če je listina izdana v tujem jeziku, izraz, ki v tem jeziku ustreza pojmu čeka;

2.nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja iz trasantovega kritja;

3.ime tistega, ki naj plača (trasat);

4.kraj, kjer je treba plačati;

5.navedbo dneva in kraja izdaje čeka;

6.podpis tistega, ki je ček izdal (trasant).

Ček, ki je plačljiv v državi, se sme trasirati samo na banko. Ček, plačljiv izven države, sme biti trasiran tudi na druge osebe, po zakonu plačilnega kraja.

Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v 1. členu, ali ki ni trasirana po 2. členu tega zakona, ne velja kot ček; od tega so izvzeti primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih. Če ni posebne navedbe, se šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, za plačilni kraj. Ček, v katerem na naveden kraj izdaje, se šteje za izdanega v kraju, ki je naveden poleg trasantovega imena. Odreditev obresti v čeku se šteje za nezapisano.

Ček se sme trasirati samo na tisto osebo (2. člen tega zakona), pri kateri ima trasant kritje, s katerim lahko razpolaga po čeku na podlagi izrečnega ali tihega sporazuma s to osebo. Trasant, ki izda nepokrit ček, mora dati imetniku čeka popolno odškodnino.

Ček se lahko glasi na ime, po odredbi ali na prinosilca. Ček na ime, ki vsebuje navedbo »ali prinosilcu«, oziroma kak drug izraz, ki pomeni isto, velja za ček na prinosilca. Prav tako velja ček brez navedbe osebe kateri naj se plača (koristnika, remitenta), za ček na prinosilca. Ček se lahko glasi tudi na ime ali po odredbi samega trasanta. Ne velja ček na prinosilca, v katerem je trasant obenem trasat.

Trasant je odgoveren za plačilo. Vsaka odredba, s katero bi se hotel oprostiti odgovornosti za plačilo, se šteje za nezapisano.

Ček na prinosilca se prenese z navadno predajo. Vsak drugačen ček, tudi če ni izrečno trasiran po odredbi, se prenese z indosamentom. Če trasant zapiše v čeku besede: »ne po odredbi« ali drug izraz, ki pomeni isto, se ček lahko prenese samo v obliki in z učinkom navadnega odstopa (cesije). Ček na prinosilca se lahko spremeni v ček na ime ali v ček po odredbi z ustreznim polnim indosamentom.

Indosament mora biti nepogojen. Vsak pogoj, ki bi bil postavljen, se šteje za nezapisanega. Delni indosament je ničen. Prav tako je ničen tudi trasatov indosament. Indosament na prinosilca velja za indosament in blanko. Kdor koli, izvzemši trasata, postavi svoj podpis na hrbet čeka, izdanega na prinosilca, ne da bi izpisal odredbo o indosamentu, je odgovoren kot trasantov avalist. Ček s tem ne neha biti ček na prinosilca. Indosament na trasata velja za pobotnico o plačilu.

Izjava o akceptu, ki bi se napisala na ček, nima čekovno-pravnega učinka.

Plačilo čeka se lahko zavaruje s poroštvom (avalom) za vso čekovno vsoto ali za določen njen del. Razen trasata lahko da to zavarovanje vsaka tretja oseba, pa tudi oseba, ki je ček podpisala.

Ček se plača ob vpogledu. Listina, v kateri bi bila dospelost naznačena drugače, ni ček.

Ček, ki se ima plačati v naši državi, je treba trasatu predložiti v plačilo od dne izdaje:

1.v osmih dneh, če je kraj izdaje in plačila v naši državi isti; če pa je različen, v petnajstih dneh;

2.v dvajsetih dneh, če je ček izdan v drugi evropski državi;

3.v štiridesetih dneh, če je izdan ček v državi izven Evrope, in sicer na obalah Sredozemskega ali Črnega morja ali na otokih v njima;

4.v sedemdesetih dneh, če je izdan ček v drugi izvenevropski državi. Izjemno od prednjih predpisov se cirkularni ček lahko predloži v plačilo tudi v šestih mesecih po izdaji. Če se ček predloži zavodu za obračunavanje, pri katerem je trasat član ali ima pri njem zastopnika, se šteje za predloženega v plačilo.

Če je ček trasiran med dvema krajema, v katerih ne velja isti koledar, se dan izdaje preračuna na ustrezen dan v koledarju, ki velja v plačilnem kraju, in se po tem določi dospelost.

Niti trasantova smrt niti njegova nesposobnost za prevzemanje čekovnih zavez nimata nikakršnega vpliva na učinek čeka, če nastopita po tem, ko je bil ček izdan. Trasat mora odkloniti plačilo čeka, če ve, da je nad premoženjem trasanta uveden stečaj.

Preklic čeka ima učinek:

1.ko preteče rok, ki je določen za predložitev v plačilo;

2.če pošlje trasant ček, ki se glasi na ime ali po odredbi, neposredno trasatu z naročilom, naj ga poravna osebi, ki je navedena v čeku, preklic pa prispe k trasatu, preden je to naročilo izvršeno. Če ček ni preklican, ima trasat proti trasantu dolžnost, plačati ček tudi po tem, ko rok za predložitev preteče, razen če ni drugačnega sporazuma. Trasant, ki bi po preteku roka za predložitev razpolagal s kritjem, čeprav ni čeka veljavno preklical, je odgovoren za povračilo škode.

Ko trasat plača ček, sme zahtevati, naj mu imetnik izroči ček s potrdilom na njem, da je plačan. Imetnik sme odkloniti delno plačilo. Ob delnem plačilu sme trasat zahtevati, da se to plačilo zaznamuje na čeku in da mu se poleg tega izda pobotnica o plačani vsoti.

Ček, ki je na sprednji strani prečrtan z dvema vzporednima črtama, sme imetnik vnovčiti samo preko kake banke (2. člen tega zakona). Tako sme ček prečrtati bodisi trasant bodisi imetnik čeka. Prečrtaj je lahko splošen ali poseben. Prečrtaj je splošen, če ni med njegovima dvema črtama ničesar navedenega ali če je napisano: »banka« oziroma kak drug izraz, ki pomeni isto. Poseben pa je, če je med njegovima črtama napisano ime določene banke. Splošen prečrtaj se sme spremeniti v posebnega, posebni pa se ne sme spremeniti v splošnega. Ček s posebnim prečrtajem sme imetnik vnovčiti samo preko banke, ki je navedena v prečrtaju. Ta banka pa lahko za to odredi namesto sebe kako drugo banko. Izbris prečrtaja ali imena navedene banke nima učinka. Če trasat čeka s splošnim prečrtajem ne plača banki, temveč kaki drugi osebi, ali če ček s posebnim prečrtajem izplača komu drugemu, ne pa v prečrtaju navedeni banki, je odgovoren za povzročeno škodo. Odškodnina ne more biti večja od čekovne vsote.

Trasant, pa tudi vsak imetnik čeka, sme prepovedati, da bi se ček plačal z gotovino. Zaradi tega mora na sprednjo stran čeka preko njegovega besedila zapisati »samo za obračun« ali drug izraz, ki pomeni isto. V takem primeru se sme ček poravnati samo po obračunu s trasatom ali za osebo, ki ima pri trasatu račun, ali s članom zavoda za obračunavanje, ki je v plačilnem kraju. Če trasat ni član tega zavoda, sme ob predložitvi čeka navesti kakega člana tega zavoda zaradi obračuna. Tak obračun velja za plačilo. Navedba »samo za obračun« se ne more preklicati. Če trasat ne ravna po odredbi za obračun, je odgovoren za škodo, ki jo s tem povzroči, toda največ do zneska čekovne vsote.

Imetnik čeka ima zoper indosante, trasanta in avaliste regres, če se ček, predložen o pravem času (12. člen tega zakona), ne plača. Predložitev v plačilo in neplačilo je treba ugotoviti:

1.z javno listino (»protest zaradi neplačila«); ali

2.s podpisano trasatovo izjavo na čeku, s katero odreka plačilo, z navedbo dneva, ko je bil ček predložen; ta izjava se mora v protestnem roku vpisati v protestni register, kar mora protestni uradnik potrditi na čeku oziroma na njegovi alonži; ali

3.z datiranim potrdilom zavoda za obračunavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen o pravem času in da ni poravnan z obračunom. Protest zaradi neplačila se mora napraviti preden preteče rok za predložitev. Vendar pa se za ček, ki je bil predložen v plačilo zadnjega dne roka za predložitev in ni bil plačan, protes lahko napravi tudi še prvi delavnik, ki pride za tem dnem.

Ček, izdan v državi, plačljiv pa izven nje, se lahko izda v dveh ali več enakih izvodih. V besedilu vsakega izvoda se mora navesti njegova zaporedna številka; če se to ne stori, se šteje vsak izvod za poseben ček. Ček na prinosilca se ne sme razmnožiti.

Regresni zahtevki imetnika čeka zoper indosante in zoper trasanta zastarajo čez šest mesecev po preteku roka za predložitev zaradi plačila. Regresni zahtevki indosantov drugih zoper druge in zoper trasanta zastarajo čez šest mesecev od dne, ko je indosant izkupil ček, ali od dne, ko se je zoper njega uvedel postopek pri sodišču.

Namesto da bi imetnik čeka vložil regresno tožbo (19. člen tega zakona), sme vrniti ček in uveljaviti, če ni dogovorjeno drugače, z redno pravdo zoper trasanta ali svojega neposrednega indosanta terjatev, ki izhaja iz pravnega razmerja, katero je bilo osnova za izdajo ali prenos čeka. Terjatev iz osnovnega razmerja lahko imetnik čeka uveljavlja tudi tedaj, če ni izpolnil pogojev za regres ali če je ta zastaral. V tem primeru pa se mu odbije od njegove terjatve znesek škode, ki jo je toženi dolžnik utrpel, ker je bil ček prepozno predložen ali sploh ni bil predložen.

Na ček se uporabljajo, skladno z njegovo naravo, tile predpisi zakona o menici:

1.o razlikah v vsoti (6. člen);

2.o veljavnosti podpisa na menici, ki obsega podpise, omenjene v 7. členu zakona o menici, ter o veljavnosti podpisa osebe, ki nastopa brez pooblastila ali ki prekorači svoje pooblastilo (8. člen);

3.o indosamentu (12. do 17. člen) z izjemo predpisov o akceptiranju in predpisov drugega odstavka 16. člena zakona o menici;

4.o avalu (30. in 31. člen) s pridržkom, da trasatov aval nima čekovnopravnega učinka;

5.o plačilu (40. člen) in tretji odstavek 114. člena);

6.o obveščanju (44. člen); o odredbi »brez stroškov« (45. člen); o solidarni odgovornosti (46. člen); o regresni vsoti (prvi odstavek 47. člena in 48. člen); o izročanju listin in črtanju indosamentov (49. člen); v vseh navedenih členih so izvzeti predpisi o akceptu in o obrestih, odrejenih v listini;

7.o višji sili (53. člen), izvzemši predpis o akceptiranju;

8.o razmnoževanju (64. člen), izvzemši drugi stavek v prvem odstavku;

9.o predrugačenju menice (68. člen, izvzemši predpise o akceptiranju, toda z dodatkom: Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka trpi trasant predrugačenega čeka oziroma neresnični trasant nepristnega čeka, če sta bili bodisti ti dve osebi (trasanta), bodisi njiju nameščenci, katerim je zaupano poslovanje s čeki, krivi v tem pogledu, da se je predrugačil ček ali izdal nepristen ček. V vsakem drugem primeru trpi škodo trasat. Nasprotna pogodba nima pravnega učinka;

10.o protestu (69. do 76. člen in drugi odstavek 77. člena), izvzemši predpise o akceptiranju in o protestiranju na podlagi prepisa čeka (71. člen, 1. točka);

11.o zastaranju (79. do 84. člen);

12.o neopravičeni obogatitvi (85. člen), izvzemši predpis o akceptantu, toda samo, če ni tožbe po drugem odstavku 22. člena tega zakona;

13.o zastavni in pridržbeni pravici (86. do 89. člen);

14.o amortizaciji (90. do 93. člen), izvzemši predpise o akceptantu;

15.o nasprotjih med zakoni (94. do 100. člen);

16.splošne določbe (101. do 105. člen ter prvi in tretji odstavek 106. člena) izvzemši predpis o akceptiranju.

Za sodno uveljavljanje čekovno-pravnih regresnih zahtevkov veljajo isti predpisi o pristojnosti in postopku, ki veljajo za menično-pravne regresne zahtevke.

Z denarno kaznijo 2% do 10% čekovne vsote, najmanj pa 500 dinarjev, se kaznuje za prekršek organizacije združenega dela ali druga pravna oseba:

1.ki trasira ček brez datuma ali z neresničnim datumom izdaje;

2.ki ček iz 1. točke prvega odstavka tega člena prevzame, prenese ali plača, čeprav ve za njegove pomanjkljivosti;

3.ki trasira ček v nasprotju z 2. členom tega zakona;

4.ki spremeni poseben prečrtaj v splošnega ali izbriše bodisi prečrtaj bodisi ime navedene banke (17. člen). Z denarno kaznijo 1% do 5% čekovne vsote, najmanj pa 300 dinarjev, se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 1% do 5% čekovne vsote, najmanj pa 300 dinarjev, se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 10% do 20% nepokrite čekovne vsote, najmanj pa 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:

1.ki kot trasant izda ček, ki sploh nima ali nima zadosti kritja;

2.ki kot trasant čeka tako razpolaga s kritjem, da onemogoči plačilo čeka, čeprav ve, da ga ne more veljavno preklicati (15. člen). Z denarno kaznijo 2% do 10% nepokrite čekovne vsote, najmanj pa 500 dinarjev, se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 2% do 10% nepokrite čekovne vsote, najmanj pa 500 dinarjev, se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. V primeru iz prvega odstavka tega člena je trasant dolžan dati imetniku čeka odškodnino (4. člena).

Za ček veljajo predpisi 111., 112. in 114. člena zakona o menici.

Finančni minister FLRJ je pooblaščen, da predpisuje pogoje za izdajanje in uporabo cirkularnega čeka.

Izjemno od 2. člena zakona o neveljavnosti pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, veljajo za čeke, izdane, preden je dobil ta zakon veljavo, predpisi čekovnega zakona z dne 29. novembra 1928. Po čekovnem zakonu z dne 29. novembra 1928 se prav tako presoja tudi oblika in učinek čekovnih izjav, ki so bile dane po uveljavitvi tega zakona na čekih, izdanih poprej. To velja tudi za dejanja, ki so potrebna za ohranitev in uveljavljanje čekovnih pravic.

Ta zakon dobi veljavo z dnem objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.«. Zakon o spremembah zakona o čeku (Uradni list SFRJ, št. 12/65) spreminja 29. člen zakona tako, da se glasi: Zvezni sekretar za finance je pooblaščen, da predpisuje pogoje za izdajanje in uporabo cirkularnega čeka.«; ter vsebuje naslednj o končn o določb o: »5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«. Zakon o spremembi zakona o čeku (Uradni list SFRJ, št. 50/71) vsebuje naslednj o končn o določb o: »2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o čeku (Uradni list SFRJ, št. 52/73) vsebuje naslednj o končn o določb o: »5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.«.