15. člen ZC
Preklic čeka ima učinek:
1.ko preteče rok, ki je določen za predložitev v plačilo;
2.če pošlje trasant ček, ki se glasi na ime ali po odredbi, neposredno trasatu z naročilom, naj ga poravna osebi, ki je navedena v čeku, preklic pa prispe k trasatu, preden je to naročilo izvršeno. Če ček ni preklican, ima trasat proti trasantu dolžnost, plačati ček tudi po tem, ko rok za predložitev preteče, razen če ni drugačnega sporazuma. Trasant, ki bi po preteku roka za predložitev razpolagal s kritjem, čeprav ni čeka veljavno preklical, je odgovoren za povračilo škode.
- VSL sodba I Cpg 1515/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj. Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir
- VSRS Sodba II Ips 126/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe. Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil pod
- VSRS Sodba II Ips 265/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Iz določila predpogodbe izhaja, da kupca v primeru odstopa od predpogodbe nista upravičena do vračila are, v primeru, če bi odstopil prodajalec po svoji pooblaščenki, pa je dolžan kupcema vrniti dvojno aro. Ne gre torej za dogovorjeno pravico (ene ali obeh strank) do odstopa od predpogodbe (prvi odstavek 83. člena ZOR), temveč je bila s tem le dogovorjena sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe v smislu prvega in drugega odstavka 80. člena ZOR. Tudi vrednostni papirji so lahko predmet are. Dogovor o hrambi are pri tretjem ni v nasprotju z njenim namenom, da utrjuje (pred)pogodbeno zavezo.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 6. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1515/2015Višje sodišče v Ljubljani · 15. 6. 2016
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj. Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir
- VSRS Sodba II Ips 126/2004Vrhovno sodišče RS · 14. 7. 2005
Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe. Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil pod
- VSRS Sodba II Ips 265/2003Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 2004
Iz določila predpogodbe izhaja, da kupca v primeru odstopa od predpogodbe nista upravičena do vračila are, v primeru, če bi odstopil prodajalec po svoji pooblaščenki, pa je dolžan kupcema vrniti dvojno aro. Ne gre torej za dogovorjeno pravico (ene ali obeh strank) do odstopa od predpogodbe (prvi odstavek 83. člena ZOR), temveč je bila s tem le dogovorjena sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe v smislu prvega in drugega odstavka 80. člena ZOR. Tudi vrednostni papirji so lahko predmet are. Dogovor o hrambi are pri tretjem ni v nasprotju z njenim namenom, da utrjuje (pred)pogodbeno zavezo.