23. člen ZC
Na ček se uporabljajo, skladno z njegovo naravo, tile predpisi zakona o menici:
1.o razlikah v vsoti (6. člen);
2.o veljavnosti podpisa na menici, ki obsega podpise, omenjene v 7. členu zakona o menici, ter o veljavnosti podpisa osebe, ki nastopa brez pooblastila ali ki prekorači svoje pooblastilo (8. člen);
3.o indosamentu (12. do 17. člen) z izjemo predpisov o akceptiranju in predpisov drugega odstavka 16. člena zakona o menici;
4.o avalu (30. in 31. člen) s pridržkom, da trasatov aval nima čekovnopravnega učinka;
5.o plačilu (40. člen) in tretji odstavek 114. člena);
6.o obveščanju (44. člen); o odredbi »brez stroškov« (45. člen); o solidarni odgovornosti (46. člen); o regresni vsoti (prvi odstavek 47. člena in 48. člen); o izročanju listin in črtanju indosamentov (49. člen); v vseh navedenih členih so izvzeti predpisi o akceptu in o obrestih, odrejenih v listini;
7.o višji sili (53. člen), izvzemši predpis o akceptiranju;
8.o razmnoževanju (64. člen), izvzemši drugi stavek v prvem odstavku;
9.o predrugačenju menice (68. člen, izvzemši predpise o akceptiranju, toda z dodatkom: Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka trpi trasant predrugačenega čeka oziroma neresnični trasant nepristnega čeka, če sta bili bodisti ti dve osebi (trasanta), bodisi njiju nameščenci, katerim je zaupano poslovanje s čeki, krivi v tem pogledu, da se je predrugačil ček ali izdal nepristen ček. V vsakem drugem primeru trpi škodo trasat. Nasprotna pogodba nima pravnega učinka;
10.o protestu (69. do 76. člen in drugi odstavek 77. člena), izvzemši predpise o akceptiranju in o protestiranju na podlagi prepisa čeka (71. člen, 1. točka);
11.o zastaranju (79. do 84. člen);
12.o neopravičeni obogatitvi (85. člen), izvzemši predpis o akceptantu, toda samo, če ni tožbe po drugem odstavku 22. člena tega zakona;
13.o zastavni in pridržbeni pravici (86. do 89. člen);
14.o amortizaciji (90. do 93. člen), izvzemši predpise o akceptantu;
15.o nasprotjih med zakoni (94. do 100. člen);
16.splošne določbe (101. do 105. člen ter prvi in tretji odstavek 106. člena) izvzemši predpis o akceptiranju.
- VSRS Sodba III Ips 118/2000Vrhovno sodišče RS · 2000
Tudi nepristni ček je ček. Odškodninsko odgovornost za škodo nastalo z njegovim izkupom določa 9. točka prvega odstavka 23. člena ZC.
- VSL sodba II Cp 1839/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).
- VSL sodba I Cp 2131/98Višje sodišče v Ljubljani · 1999
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2000Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 118/2000Vrhovno sodišče RS · 21. 12. 2000
Tudi nepristni ček je ček. Odškodninsko odgovornost za škodo nastalo z njegovim izkupom določa 9. točka prvega odstavka 23. člena ZC.
- VSL sodba II Cp 1839/2000Višje sodišče v Ljubljani · 29. 11. 2000
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).
- VSL sodba I Cp 2131/98Višje sodišče v Ljubljani · 8. 12. 1999
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
- VSRS Sodba III Ips 12/98Vrhovno sodišče RS · 23. 9. 1999
Tožena stranka, ki opravlja po pogodbi o odprtju žiro računa plačilni promet za tožečo stranko, bi morala preveriti pristnost podpisa na čeku, se pravi ugotoviti, ali se ujema s podpisi pooblaščenih oseb nalogodajalca tožeče stranke, ki so bili deponirani pri njej (tako tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS - glej poročilo o sodni praksi št. II/83). Reviziji je bilo treba delno ugoditi tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe zato, ker gre samo za eno škodo, za katero odgovarjate po prvem odstavku 206. člena ZOR solidarno tako tožena stranka kot tudi druga oseba. Do škode je namreč prišlo s protipravnim ravnanjem tako te osebe (ki je ček ponaredila) kot tudi tožene stranke (ki je ček nedopustno vnovčila). Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti škode povrnjene dvakrat.