3. člen ZC
Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v 1. členu, ali ki ni trasirana po 2. členu tega zakona, ne velja kot ček; od tega so izvzeti primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih. Če ni posebne navedbe, se šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, za plačilni kraj. Ček, v katerem na naveden kraj izdaje, se šteje za izdanega v kraju, ki je naveden poleg trasantovega imena. Odreditev obresti v čeku se šteje za nezapisano.
- VSK Sodba II Kp 31233/2010Višje sodišče v Kopru · 2018
S tem, ko sodišče prve stopnje premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo korist, taka kršitev pa nima nujno za posledico razveljavitev sodbe v tem delu, temveč jo lahko pritožbeno sodišče po pritožbi pristojnega tožilca tudi samo spremeni.
- VSRS Sodba I Up 643/2001Vrhovno sodišče RS · 2004
V obravnavani zadevi bi zastavitev čekovnega blanketa pridobila premoženjsko vrednost - postala ček - šele v trenutku, ko posojilojemalec ne bi pravočasno vrnil posojila, saj bi takrat tožeča stranka izpolnila vse manjkajoče sestavine. V tem primeru pa opisano pravno razmerje ne bi imelo več elementov zastavne pravice, temveč zgolj obliko načina poplačila neporavnane tožnikove terjatve, pri čemer bi takrat ustvarjeni ček služil samo še kot poplačilno sredstvo. Opisana situacija pa ne ustreza več dejavnosti zastavljalnic, temveč je šlo za nedovoljeno dajanje posojil, za katero pa tožeča stranka ni bila registrirana.
- VSRS Sodba I Ips 18/2000Vrhovno sodišče RS · 2003
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko. Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 6. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 31233/2010Višje sodišče v Kopru · 7. 6. 2018
S tem, ko sodišče prve stopnje premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo korist, taka kršitev pa nima nujno za posledico razveljavitev sodbe v tem delu, temveč jo lahko pritožbeno sodišče po pritožbi pristojnega tožilca tudi samo spremeni.
- VSRS Sodba I Up 643/2001Vrhovno sodišče RS · 28. 10. 2004
V obravnavani zadevi bi zastavitev čekovnega blanketa pridobila premoženjsko vrednost - postala ček - šele v trenutku, ko posojilojemalec ne bi pravočasno vrnil posojila, saj bi takrat tožeča stranka izpolnila vse manjkajoče sestavine. V tem primeru pa opisano pravno razmerje ne bi imelo več elementov zastavne pravice, temveč zgolj obliko načina poplačila neporavnane tožnikove terjatve, pri čemer bi takrat ustvarjeni ček služil samo še kot poplačilno sredstvo. Opisana situacija pa ne ustreza več dejavnosti zastavljalnic, temveč je šlo za nedovoljeno dajanje posojil, za katero pa tožeča stranka ni bila registrirana.
- VSRS Sodba I Ips 18/2000Vrhovno sodišče RS · 19. 6. 2003
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko. Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in
- VSL sodba II Cp 1839/2000Višje sodišče v Ljubljani · 29. 11. 2000
V primeru dvoma, ali ima toženka čekovne blankete v posesti, je treba tožbeni zahtevek za njihovo izročitev zavrniti. Pri tem ni relevantno stanje v času vložitve tožbe, temveč v času odločitve - sodišče prve stopnje namreč odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave. Dvom pa obstaja tudi o tem, ali so čekovni blanketi izpolnjeni in sploh so ček oziroma vrednostni papir. Če ček nima bistvenih sestavin, med katerimi je tudi podpis trasanta, ne velja za ček (3. čl. v zvezi s 1. čl. Zakona o čeku) in torej tudi ni mogoče začeti postopka amortizacije (14. tč. 23. čl. Zakona o čeku v zvezi z 90. čl. Zakona o menici).