Vnos
Izraz je opredeljen v 6 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
fizični prenos premične dediščine iz države članice Evropske unije ali države članice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru v Republiko Slovenijo
dejanski fizični vnos na teritorij EU z namenom uvoza, tranzita ali skladiščenja v proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in pri registriranih oskrbovalcih ladij ter vnos hišnih živali pri nekomercialnih premikih
vsako dejanje, ki povzroči prenos strateškega blaga na ozemlje Republike Slovenije iz držav članic Evropske unije
Enkratni vnos ali vnos, ki se izvede z večkratnimi, v naprej določenimi delnimi vnosi v obdobju največ petih let
količina halogeniranih organskih topil, vključno s halogeniranimi organskimi topili v pripravkih, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in halogeniranimi organskimi topili, ki se reciklirajo v napravi ali zunaj nje, in se upošteva vsakokrat, ko se halogenirana organska topila uporabljajo v napravi
vsako dejanje, ki povzroči prenos kemikalije iz druge države na ozemlje Republike Slovenije. Tranzit kemikalije se ne šteje kot vnos kemikalije.
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZVKD-1 – (namen zakona)
… vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. (3) Dediščina se deli na materialno in nesnovno dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina. (4) Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtova …
- 2. člen ZVKD-1 – (javna korist varstva dediščine)
(1) Varstvo dediščine je v javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine. (2) Javna korist varstva dediščine …
- 4. člen ZVKD-1 – (pravice in obveznosti, povezane z dediščino)
… dediščine drugih prav tako kakor svoje lastne. (3) Pravica do dediščine je lahko omejena le v javno korist in s pravicami drugih. (4) Vsakdo je dolžan ohranjati dediščino v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. (5) Vsakdo mora seznanit …
- 12. člen ZVKD-1 – (razglasitev nepremičnega spomenika)
… obravnava, obveščanje lastnikov v skladu s tem odstavkom ni potrebno. (3) Zavod mora izvesti javno obravnavo, če gre za razglasitev spomeniškega območja. O javni obravnavi se javnost obvesti z objavo datuma obravnave, načinom dostopnosti g …
- 13. člen ZVKD-1 – (akt o razglasitvi)
… ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, - varstveni režim spomenika, - vplivno območje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja tako natančno, …
- 14. člen ZVKD-1 – (razglasitev na podlagi sporazuma)
… Vlada na podlagi sporazuma razglasi območje za spomenik državnega pomena za obdobje veljavnosti sporazuma, vendar največ za pet let z možnostjo podaljšanja, če se ugotovi, da podpisniki sporazuma izvajajo obveznosti, določene s sporazumom. …
- 20. člen ZVKD-1 – (razglasitev nesnovne dediščine posebnega pomena)
… lastnostmi iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ki je vpisana v register, se razglasi za nesnovno dediščino posebnega pomena ob smiselni uporabi 12. člena tega zakona, pri čemer se določbe o javni obravnavi izvedejo tako, da se nanjo …
- 21. člen ZVKD-1 – (začasna razglasitev)
… razglasitev za spomenik, varstveni režim vsaj v obsegu, ki omogoča najnujnejše varstvo, in vplivno območje ter varstveni režim v njem, ki še zagotavljata prostorsko celovitost spomenika. (8) Kadar se začasna razglasitev spomenika nanaša na …
Sodna praksa k 3. člen ZVKD-1
- UPRS Sodba I U 2483/2018-9Upravno sodišče RS · 16. 6. 2020
ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.
- UPRS Sodba IV U 135/2018-12Upravno sodišče RS · 23. 4. 2020
Tožena stranka je pravilno in zakonito izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za objekt, ki je že bil izgrajen, saj je pravilno ugotovila, da je poseg na že zgrajenem objektu v neskladju z varstvenim režimom območja kulturne dediščine, saj ne sledi značilnostim prostora in obstoječi grajeni strukturi, ki je v varovanem območju dediščine prepoznana kot varovana vrednota.
- UPRS Sodba I U 343/2018-9Upravno sodišče RS · 26. 11. 2019
Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZVKD-1 je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za vsak poseg v kulturni spomenik. Kot poseg v dediščino so v 27. točki 3. člena ZVKD-1 opredeljena vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov, dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine, premeščanje dediščine ali njenih delov, dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo ter iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine. Glede na široko opredelitev „posega v dediščino“ zakonska določba zajema tudi postavitev ograje na predhodno stoječe kovinske stebričke.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.