iuris

Varovano območje

Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali upravljanju naročnika storitve, ki je s pogodbo, določeno z imetnikom licence, območje, na katerem se izvaja interno varovanje, in neposredna bližina varovane osebe

prostori, objekti in njihova bližnja okolica ali območja in parkirne površine, ki so potrebni za izvedbo javne prireditve, s katerimi razpolaga in na njih v času prireditve vzdržuje red organizator

Kje se izraz uporablja

  • 2. člen ZZasV-1 – (pojem zasebnega varovanja)

    (1) Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblik …

  • 7. člen ZZasV-1 – (naloge pristojnega organa)

    … preverjanje, -        daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije, -        opravlja naloge na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja v …

  • 11. člen ZZasV-1 – (opravljanje zasebnega varovanja)

    (1) Imetnik licence ima pravico opravljati določeno obliko zasebnega varovanja z dnem vročitve certifikata o licenci. Obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci določi minister. (2) Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z …

  • 18. člen ZZasV-1 – (dejavnosti in naloge, nezdružljive z zasebnim varovanjem)

    … izterjevanje dolga, izvršba in podobno). (2) Imetnik licence ne sme opravljati zasebnega varovanja, če je za to varovano območje že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence in bi storitev varovanja pomenila pomoč pri nedovo …

  • 31. člen ZZasV-1 – (interno varovanje)

    (1) Izvajalec internega varovanja mora za opravljanje internega varovanja izpolnjevati naslednje pogoje: -        imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja – v …

  • 44. člen ZZasV-1 – (dolžnosti pri uporabi ukrepov)

    … ali kaznovanju. (2) Varnostnik je dolžan pravočasno in razumljivo seznaniti osebe s pravili varovanja in redom na varovanem območju. Pred izvedbo ukrepa mora osebo, zoper katero bo ukrepal, če je to glede na okoliščine mogoče, o tem predho …

  • 45. člen ZZasV-1 – (ukrepi varnostnika)

    (1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe: 1.      opozorilo; 2.      ustna odredba; 3. …

  • 46. člen ZZasV-1 – (opozorilo)

    … osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.

Sodna praksa k 5. člen ZZasV-1

  • UPRS Sodba I U 1976/2020-27
    Upravno sodišče RS · 9. 9. 2024

    Tožnica sama ne prereka ugotovitve, da preko oddaljenega dostopa dostopa do programa "Alarm" in spremlja dogajanje na lokacijah, kar pomeni, da dejansko na programu "Alarm" stalno spremlja dogajanje oziroma stanje na varovanih lokacijah in dejansko izvaja naloge operaterja VNC. S tem posredno potrjuje ugotovitve inšpekcijskega postopka glede izvajanja nalog operaterja VNC. Okoliščina, da tožnica svojega ravnanja ne vidi kot izvajanje nalog operaterja VNC, ne spremeni dejstva, da te naloge dejansko izvaja, saj oddaljen dostop do programa "Alarm" po presoji sodišča omogoča nemoteno opravljanje dela na enak način kot to zagotavlja upravljanje z VNC. Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Glede na nesporno ugotovitev, da tožnica nima licence za izvajanje storitev VNC, bi zato morala v vseh pogodbah oziroma dodatkih k pogodbam navesti, da pri opravljanju zasebnega varovanja sodeluje tudi drug imetnik licence (pogodbeni partner). Z naročniki lahko tožnica sklene dodatke k pogodbi, ki, če bodo urejali le seznanitev naročnikov s sodelovanjem pogodbeneg

  • UPRS Sodba I U 1701/2020-27
    Upravno sodišče RS · 28. 12. 2023

    Stalni nadzor se nanaša na položaj, ko je pri naročnikih zagotovljen stalni oziroma neprekinjen nadzor tehničnih sredstev varovanja, pri čemer za naročnika ni bistveno, ali ta stalni nadzor izvaja en ali več izvajalcev. Za izvajanje stalnega nadzora z vidika naročnika ni pravno pomembno, koliko časa (štiriindvajset ali osem ur dnevno) je delo upravljanja z varnostno nadzornim centrom opravljal posamezen izvajalec varovanja, če pri izvajanju tega sodeluje več izvajalcev, in kateri izvajalec ga je opravil. Pri tem tudi ni bistveno, ali je bilo delo opravljeno s časovno omejenimi vpogledi, saj je za naročnika pomembno le, da je delo opravljeno. V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari.

  • UPRS Sodba in sklep I U 1831/2019-12
    Upravno sodišče RS · 15. 4. 2021

    Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.

Vse odločbe (4) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.