Interno varovanje

Kje se izraz uporablja

• 2. člen ZZasV-1 – (pojem zasebnega varovanja)

  … dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnos …

• 3. člen ZZasV-1 – (opravljanje zasebnega varovanja)

  … varnostno osebje v skladu s tem zakonom. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvajalec internega varovanja organizira interno varovanje kot neprofitno dejavnost za lastne potrebe v skladu z določbami tega zakona in zaposli varno …

• 9. člen ZZasV-1 – (strokovna interesna združenja)

  (1) Imetniki licenc, izvajalci internega varovanja in varnostno osebje se zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju zasebnega varovanja lahko združujejo v združenja, zbornice, društva in druge oblike združenj (v …

• 10. člen ZZasV-1 – (reprezentativno strokovno interesno združenje)

  (1) Reprezentativno strokovno interesno združenje (v nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje) v javnem interesu zaradi razlogov učinkovitosti, racionalnosti, samoregulacije ali razvoja zasebnega varovanja, na podlagi javnega pooblast …

• 11. člen ZZasV-1 – (opravljanje zasebnega varovanja)

  … službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja. Obliko, ceno in vsebino službene izkaznice določi minister. (5) Oseba, ki opravlja pripravništvo, oseba na praksi ali vajenec l …

• 19. člen ZZasV-1 – (splošni pogoji)

  … zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu; 9.      da ima interni akt, s katerim je določil oznake, delovno obleko, opremo in vozila; 10.   da je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji …

• 27. člen ZZasV-1 – (odvzem licence in obveznosti imetnika licence)

  … število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja, ter odloči v skladu z načelom sorazmerno …

• 29. člen ZZasV-1 – (trajni odvzem licence)

  … zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu) in javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v pridobljene pravice, ali 4.      je i …

Sodna praksa k 5. člen ZZasV-1

• UPRS Sodba I U 1976/2020-27

  Upravno sodišče RS · 9. 9. 2024

  Tožnica sama ne prereka ugotovitve, da preko oddaljenega dostopa dostopa do programa "Alarm" in spremlja dogajanje na lokacijah, kar pomeni, da dejansko na programu "Alarm" stalno spremlja dogajanje oziroma stanje na varovanih lokacijah in dejansko izvaja naloge operaterja VNC. S tem posredno potrjuje ugotovitve inšpekcijskega postopka glede izvajanja nalog operaterja VNC. Okoliščina, da tožnica svojega ravnanja ne vidi kot izvajanje nalog operaterja VNC, ne spremeni dejstva, da te naloge dejansko izvaja, saj oddaljen dostop do programa "Alarm" po presoji sodišča omogoča nemoteno opravljanje dela na enak način kot to zagotavlja upravljanje z VNC. Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Glede na nesporno ugotovitev, da tožnica nima licence za izvajanje storitev VNC, bi zato morala v vseh pogodbah oziroma dodatkih k pogodbam navesti, da pri opravljanju zasebnega varovanja sodeluje tudi drug imetnik licence (pogodbeni partner). Z naročniki lahko tožnica sklene dodatke k pogodbi, ki, če bodo urejali le seznanitev naročnikov s sodelovanjem pogodbeneg

• UPRS Sodba I U 1701/2020-27

  Upravno sodišče RS · 28. 12. 2023

  Stalni nadzor se nanaša na položaj, ko je pri naročnikih zagotovljen stalni oziroma neprekinjen nadzor tehničnih sredstev varovanja, pri čemer za naročnika ni bistveno, ali ta stalni nadzor izvaja en ali več izvajalcev. Za izvajanje stalnega nadzora z vidika naročnika ni pravno pomembno, koliko časa (štiriindvajset ali osem ur dnevno) je delo upravljanja z varnostno nadzornim centrom opravljal posamezen izvajalec varovanja, če pri izvajanju tega sodeluje več izvajalcev, in kateri izvajalec ga je opravil. Pri tem tudi ni bistveno, ali je bilo delo opravljeno s časovno omejenimi vpogledi, saj je za naročnika pomembno le, da je delo opravljeno. V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari.

• UPRS Sodba in sklep I U 1831/2019-12

  Upravno sodišče RS · 15. 4. 2021

  Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.

Sorodni izrazi