Prireditveni prostor

Kje se izraz uporablja

• 6. člen ZJZ – (omejitve)

  Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega pro …

• 10. člen ZJZ – (splošne dolžnosti organizatorja)

  … ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo. Če je …

• 12.a člen ZJZ – (prireditve, na katerih je obvezno vzdrževanje reda z varnostniki)

  … odstavka oziroma društvo ali druga organizacija iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prireditve organizira kot svojo redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora na prireditvah zago …

• 13. člen ZJZ – (shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)

  … premoženje; 4.     za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev. Dovoljenje za prireditve iz 3. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če je organizator gospodarska družba ali samostojna podjetnica posameznica oziroma sam …

• 14. člen ZJZ – (vloga)

  V prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je potrebno navesti: -       podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državlja …

• 16.c člen ZJZ – (vsebina dovoljenja)

  … predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi: -       podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firma in sedež), -       podatek o kraju, času in trajanju shoda oziroma …

• 25. člen ZJZ – (naloge reditelja)

  … usmerja, obvešča, opozarja, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na prireditveni prostor. Kadar je za izvrševanje naloge iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena to nujno potrebno, lahko reditelj pri vsto …

• 26. člen ZJZ – (zaprosilo za pomoč policije)

  … ali življenje in zdravje udeležencev ogroženo, ker število udeležencev presega zmogljivost prireditvenega prostora, od vodje zahteva, da prepreči nadaljnji dostop na prireditveni prostor in zagotovi, da se število udeležencev zmanjša na št …

Sodna praksa k 4. člen ZJZ

• VSL Sodba I Cpg 487/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024

  Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.

• VSL Sklep VII Kp 27131/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024

  Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

• VSRS Sodba IV Ips 57/2022

  Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

  Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Sorodni izrazi