Polni zavarovalni čas
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur
Kje se izraz uporablja
- 13. člen ZPIZ-2 – (obvezno zavarovane osebe)
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci). (2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v t …
- 15. člen ZPIZ-2 – (samozaposlene osebe)
… predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije. (3) Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
- 16. člen ZPIZ-2 – (družbeniki in ustanovitelji zavodov)
… varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije. (4) Osebe se po tem členu zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas …
- 17. člen ZPIZ-2 – (kmetje)
… kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi o …
- 25. člen ZPIZ-2 – (prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)
(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje. (2) Državljanke ali držav …
- 30. člen ZPIZ-2 – (pokojninska osnova)
… osnova). (2) Zavarovancem, ki so prijavljeni v zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom od polnega, se mesečno povprečje osnov izračuna z upoštevanjem dopolnjene zavarovalne dobe v posameznem letu zavarovanja. (3) Za izračun pokojninske os …
- 33. člen ZPIZ-2 – (preračun plač oziroma osnov na polni delovni čas)
… decembra 2002, se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas. (2) Znesek iz pre …
- 34. člen ZPIZ-2 – (vštevanje plače za dopolnilno delo in drugih plačil iz pravnih razmerij, ki presegajo polni delovni oziroma zavarovalni čas)
… plačani prispevki, upoštevajo v celoti tudi: - plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja; - plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja, priznani v delovn …
Sodna praksa k 7. člen ZPIZ-2
- VDSS Sodba Psp 58/2025Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2025
Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.
- VDSS Sodba Psp 1/2025Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
- VDSS Sklep Psp 162/2024Višje delovno in socialno sodišče · 16. 10. 2024
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.