Pokojninska doba brez dokupa

Kje se izraz uporablja

• 27. člen ZPIZ-2 – (pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

  … starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe. (4) Ne glede na prejšnji odstavek ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa starost za pridobitev pravice do starost …

• 28. člen ZPIZ-2 – (znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

  … vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, ali -        vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta staros …

• 37. člen ZPIZ-2 – (določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)

  (1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način …

• 117. člen ZPIZ-2 – (ponovna odmera pokojnine)

  … pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavaro …

• 160. člen ZPIZ-2 – (plačilo prispevkov za obdobja vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj)

  … vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po tem zakonu, se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačil prejemkov po tej sodbi obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila obvezno …

• 202. člen ZPIZ-2 – (pravice iz poklicnega zavarovanja)

  … prispevki za zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za zavarovance-člane ugodneje. (6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali …

• 408. člen ZPIZ-2 – (dokup dobe študija v prehodnem obdobju)

  … obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske). (2) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz pre …

Sodna praksa k 7. člen ZPIZ-2

• VDSS Sodba Psp 58/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2025

  Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

• VDSS Sodba Psp 1/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025

  Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

• VDSS Sklep Psp 162/2024

  Višje delovno in socialno sodišče · 16. 10. 2024

  Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po

Sorodni izrazi