iuris
§ zakonZakon o pacientovih pravicah · ZPacP · velja od 26. 2. 2008

3. člen ZPacP

(načela)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 8. 5. 2024Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 71/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024

    Pravico socialno zavarovanega pacienta res določa 80. člen ZZVZZ, na katerega se v drugem odstavku 9. člena sklicuje tudi ZPacP, ki posebej določa postopkovno procesno pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar slednje ni mogoče razlagati na način, da zavarovanim osebam obstaja dolžnost toženca dodeliti točno tistega zobozdravnika, ki si ga želi. To je v nasprotju s pravico do izbire.

  • VDSS Sodba Psp 85/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021

    Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.

  • VDSS Sodba Psp 257/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2019

    Ker gre med zavarovancem in izbranim osebnim zdravnikom za zaupen odnos, morata med njima obstajati zaupanje in medsebojno spoštovanje. Od zdravnika se ne pričakuje le strokovnost, temveč tudi določene osebne lastnosti, kot so humanost in predanost delu. V odnosu do pacienta mora zdravnik ravnati v skladu z načeli etike. Načela, ki se upoštevajo pri uresničevanju pravic pacientov, so določena v 3. členu ZPacP. Med drugim gre za spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti in zasebnosti. Vendar so za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave v 54. členu ZPacP predpisane tudi pacientove dolžnosti. Pacient mora biti med drugim obziren in spoštljiv do zasebnosti ter drugih pravic ostalih pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Medsebojno zaupanje in spoštovanje je torej ključno za uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika. Če medsebojnega zaupanja ni, je uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika onemogočeno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 25. 7. 2022
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 13. 10. 2017 · trenutno
  2. 18. 2. 2008 – 12. 10. 2017

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VDSS Sodba Psp 71/2024
    Višje delovno in socialno sodišče · 8. 5. 2024

    Pravico socialno zavarovanega pacienta res določa 80. člen ZZVZZ, na katerega se v drugem odstavku 9. člena sklicuje tudi ZPacP, ki posebej določa postopkovno procesno pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar slednje ni mogoče razlagati na način, da zavarovanim osebam obstaja dolžnost toženca dodeliti točno tistega zobozdravnika, ki si ga želi. To je v nasprotju s pravico do izbire.

  • VDSS Sodba Psp 85/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 7. 7. 2021

    Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.

  • VDSS Sodba Psp 257/2019
    Višje delovno in socialno sodišče · 12. 12. 2019

    Ker gre med zavarovancem in izbranim osebnim zdravnikom za zaupen odnos, morata med njima obstajati zaupanje in medsebojno spoštovanje. Od zdravnika se ne pričakuje le strokovnost, temveč tudi določene osebne lastnosti, kot so humanost in predanost delu. V odnosu do pacienta mora zdravnik ravnati v skladu z načeli etike. Načela, ki se upoštevajo pri uresničevanju pravic pacientov, so določena v 3. členu ZPacP. Med drugim gre za spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti in zasebnosti. Vendar so za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave v 54. členu ZPacP predpisane tudi pacientove dolžnosti. Pacient mora biti med drugim obziren in spoštljiv do zasebnosti ter drugih pravic ostalih pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Medsebojno zaupanje in spoštovanje je torej ključno za uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika. Če medsebojnega zaupanja ni, je uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika onemogočeno.