iuris

Nasprotje interesov

Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog

okoliščine, v katerih lahko interes izdajatelja, njegovih poslovodnih oseb ali lastnikov izdajatelja vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno obveščanje v mediju. Interes izdajatelja, njegovih poslovodnih oseb ali lastnikov izdajatelja iz prejšnjega stavka pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za navedene subjekte, njihove družinske člane in druge fizične ali pravne osebe, s katerimi imajo ali so imeli ti subjekti ali njihovi družinski člani osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani iz prejšnjega stavka so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v zunajzakonski skupnosti

Kje se izraz uporablja

  • 1. člen ZIntPK – (vsebina zakona)

    … integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov.

  • 2. člen ZIntPK – (uresničevanja namena zakona)

    … nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprečevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov ter koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem vzpodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja ja …

  • 11. člen ZIntPK – (način delovanja komisije)

    … za zaščito prijavitelja skladno s 23. in 25. členom tega zakona, -        odloča o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb iz petega odstavka 38. člena tega zakona, -        odredi izdelavo, uresničitev in dopolnitev …

  • 12. člen ZIntPK – (naloge in pristojnosti komisije)

    … o omejitvah in prepovedih sprejemanja daril, o omejitvah poslovanja, o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, o dolžnosti prijave premoženjskega stanja, o dolžnostih v zvezi z načrti integritete, o lobiranju in o protikorupcijski klavzuli …

  • 13. člen ZIntPK – (pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev)

    … suma kršitev določb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja; 9.      suma kršitve določb o nasprotju interesov; 10.   suma kršitve dolžnosti prijave premoženjskega stanja; 11.   suma nesorazmernega povečanja premoženja; 12.   suma kršitve …

  • 13.c člen ZIntPK – (pristojnost predlagati revizijo)

    Če so podana dejstva in okoliščine, ki izkazujejo sum korupcije ali nasprotja interesov s strani funkcionarjev, uradnikov na položaju, poslovodnih oseb in članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in komisi …

  • 14. člen ZIntPK – (protikorupcijska klavzula)

    … lahko pa vključijo tudi dodatne določbe za preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja v nasprotju z moralo ali javnim redom. Ta določba velja tudi za sklepanje pogodb s ponudniki, prodajalci oziroma izvajalci del ali storitev izven oze …

  • 15. člen ZIntPK – (vrste in pravila postopka)

    … alinej (peti odstavek 26. člena tega zakona), -        postopek izdaje odločbe o obstoju nasprotja interesov po pisnem obvestilu uradne osebe, kadar nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ o izločitvi ne odloči v zakonskem …

Sodna praksa k 4. člen ZIntPK

  • UPRS Sodba II U 359/2024-26
    Upravno sodišče RS · 28. 3. 2025

    Funkcionarji in javni uslužbenci ravnajo v skladu z integriteto, če spoštujejo pravne predpise in temeljna etična načela, ki veljajo v družbi. S tem, ko pri opravljanju nalog ravnajo zakonito (načelo zakonitosti) in pošteno (etično) oziroma v skladu s pravno dopustnimi cilji, aktivno pripomorejo k udejanjanju vrednot pravne države, to pa v javnosti vzbuja zaupanje v njihovo delo kot tudi v delo državnih ali lokalnih institucij, v okviru katerih jim je zaupano opravljanje določene funkcije, naloge, pooblastila ali jim je dana druga pristojnost. Zahtevo za vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta ter za njegovo izločitev in uničenje, je tožnik podal direktorju občinske uprave, s čimer je očitno želel vplivati na njeno delo, čeprav za usmerjanje ali nadziranje občinske uprave ni imel pooblastila župana. Navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja ravnanje, ki ni v skladu s pričakovanim delovanjem funkcionarja, saj ni zakonito oziroma v skladu z določbami ZLS, iz katerih izhaja, da lahko podžupan usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, ki je že po samem zakonu pristojen usmerjati in nadzirati upravo lokalne skupnosti.</p

  • VSRS Sklep X Ips 42/2022
    Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2025

    "Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.

  • UPRS Sodba in sklep III U 224/2024-16
    Upravno sodišče RS · 3. 2. 2025

    Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.

Vse odločbe (46) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.