Najvišja pokojninska osnova

Kje se izraz uporablja

• 36. člen ZPIZ-2 – (najnižja in najvišja pokojninska osnova)

  … višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu. (2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. (3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje …

• 60. člen ZPIZ-2 – (osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine)

  … pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. (2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine. (3) Najnižja osnova za odmero vd …

• 61. člen ZPIZ-2 – (odmera in del vdovske pokojnine)

  … izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. (6) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev ali zunajzakonskih …

• 87. člen ZPIZ-2 – (odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

  … prvega in tretjega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini v odstotku najvišje pokojninske osnove, ki je za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.

• 204. člen ZPIZ-2 – (pogoji za pridobitev pravice)

  … zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sr …

• 390. člen ZPIZ-2 – (postopki pred uveljavitvijo tega zakona)

  … letu uveljavitve pravice ne dosega ali preseže znesek pokojnine, odmerjene od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene s tem zakonom in preračunane s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od tako preračunane najnižje ali najvišje pok …

Sodna praksa k 7. člen ZPIZ-2

• VDSS Sodba Psp 58/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2025

  Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

• VDSS Sodba Psp 1/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025

  Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

• VDSS Sklep Psp 162/2024

  Višje delovno in socialno sodišče · 16. 10. 2024

  Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po

Sorodni izrazi