Mobilni delavec

Kje se izraz uporablja

• 2. člen ZDCOPMD – (prenos v slovenski pravni red)

  Ta zakon ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev v cestnih prevozih ter postopke nadzora nad izvajanjem uredb iz prejšnjega člena v skladu z: 1.     Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o …

• 2.a člen ZDCOPMD – (uporaba predpisov)

  (1) Ta zakon, razen II. poglavja, se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaš …

• 4. člen ZDCOPMD – (povprečni tedenski delovni čas)

  … če se v katerih koli štirih zaporednih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur. (3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, pomeni delovni čas seštevek delovnega časa pri vseh delodajalcih. Glede polnega delovnega čas …

• 6. člen ZDCOPMD – (počitek pripravnikov)

  Določbe Uredbe 561/2006/ES o času počitka za mobilne delavce veljajo tudi za pripravnike, če pa ni mogoče uporabiti teh določb, se uporabljajo zanje določbe AETR.

• 7. člen ZDCOPMD – (nočno delo)

  (1) Če mobilni delavec opravlja nočno delo štiri ure ali več, njegov skupni dnevni delovni čas ne sme presegati deset ur v vsakem 24 urnem obdobju. (2) Plačilo za nočno delo se delavcem dodeli v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Slov …

• 8. člen ZDCOPMD – (evidenca o izrabi delovnega časa)

  (1) Delodajalci kot upravljavci zbirke podatkov za mobilne delavce vodijo evidence o izrabi delovnega časa na podlagi zakona, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, v katere za posameznega mobilnega delavca za vsak koledar …

• 8.a člen ZDCOPMD – (obveščanje in hramba tahografskih podatkov)

  (1) Delodajalci mobilne delavce seznanijo z določbami in spremembami predpisov, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona in zakona, ki ureja delovna razmerja, ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih akt …

• 36. člen ZDCOPMD – (prekrški)

  … kaznuje: 1. z globo 300 eurov za vsak teden, vendar največ v višini 3.000 eurov, če odreja mobilne delavce na delo tako, da je njihov tedenski delovni čas v katerih koli štirih zaporednih mesecih daljši od 48 ur (in ga ni dovoljeno podaljš …

Sodna praksa k 3. člen ZDCOPMD

• VDSS Sklep Pdp 116/2026

  Višje delovno in socialno sodišče · 13. 5. 2026

  Ugotovitev števila nadur ne spada v izrek vmesne sodbe, saj vprašanje obsega nadurnega dela spada v presojo višine zahtevka in ne njegovega temelja. Pri vmesni sodbi gre za odločanje zgolj o temelju zahtevka. Število nadur je tipičen element, ki vpliva na višino terjatve (koliko znaša plačilo), ne pa na sam obstoj pravice do plačila za nadurno delo. Število nadur zato ne spada v izrek vmesne sodbe, ampak v nadaljnjo fazo postopka. V obrazložitvi izvedenskega mnenja ne sme biti pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Izvedenec mora navesti podatke in analize, na podlagi katerih je v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvah mnenja ali na ustnem zaslišanju, ki ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka, ne prikaže, je stranka prikrajšana za pravico do izjave. Jasna, razumljiva in preverljiva obrazložitev izvedenskega mnenja je temeljna predpostavka, ki stranki zagotavlja, da se glede tega dela dokaznega postopka izjavi o rezultatu dokazovanja.

• VDSS Sklep Pdp 115/2026

  Višje delovno in socialno sodišče · 22. 4. 2026

  Ugotovitev števila nadur ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj vprašanje obsega nadurnega dela spada v presojo višine zahtevka in ne njegovega temelja. Pri vmesni sodbi gre za odločanje o temelju zahtevka, medtem ko se vprašanja, ki se nanašajo na obseg, praviloma presojajo šele v fazi odločanja o višini zahtevka. Število nadur je tipičen element, ki vpliva na višino terjatve (koliko je treba plačati), ne pa na sam obstoj pravice do plačila za nadurno delo. Zato ne spada v izrek vmesne sodbe, ampak v nadaljnjo fazo postopka. V obrazložitvi izvedenskega mnenja ne sme biti pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Izvedenec mora navesti podatke in analize, na podlagi katerih je v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvah mnenja ali na ustnem zaslišanju, ki ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka, ne prikaže, je stranka prikrajšana za pravico do izjave.

• VDSS Sodba Pdp 75/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 7. 5. 2025

  Tožena stranka je v sporu trdila, da je tožnikovo morebitno nadurno delo plačala v okviru postavk stimulacija, nadurno delo in drugi dodatki, vendar v sporu ni uspela dokazati, da je s temi dodatki tožniku plačala opravljeno nadurno delo.

Sorodni izrazi