2.a člen ZDCOPMD
(uporaba predpisov)
(1)Ta zakon, razen II. poglavja, se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 561/2006/EU, Sporazum o trgovini in sodelovanju ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Uredbe 561/2006/ES, Uredbe 165/2014/EU, Sporazuma o trgovini in sodelovanju ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki morajo v Republiki Sloveniji ravnati v skladu z Uredbo 561/2006/ES, Uredbo 165/2014/EU, Sporazumom o trgovini in sodelovanju ali AETR.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se II. poglavje tega zakona uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 561/2006/EU, Sporazum o trgovini in sodelovanju ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, in za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v drugi državi članici ali tretji državi, ki izvajajo prevoze, kjer se mobilni delavec šteje kot napoteni voznik v skladu z zakonodajo, ki ureja napotitev voznikov ali čezmejno izvajanje storitev.
(4)Določbe Uredbe 561/2006/ES, ki se nanašajo na posadke, čas vožnje, odmore in čas počitka, določbe tega zakona, Uredbe 165/2014/EU, Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter AETR se ne uporabljajo za prevoze iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES, razen točk e) in i). Navedena izjema za prevoze iz točk b) in c) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES velja le za prevoze znotraj območja s polmerom do 50 km.
(5)Če voznik opravlja prevoz z vozilom, za katerega ne veljajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti pri prevozih iz točk g), l), p), q) in r) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES vozilo opremljeno s tahografom v skladu z Uredbo 165/2014/EU, pri čemer mora voznik uporabljati tahograf v skladu z Uredbo 165/2014/EU. Pri prevozih iz točke g) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES uporablja voznikovo kartico učitelj vožnje ali ocenjevalec vožnje. Glede omejitve delovnega časa in nočnega dela se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Glede evidenc, obveščanja in hrambe tahografskih podatkov se uporabljajo določbe tega zakona.
- VDSS Sodba Pdp 215/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Iz 10. točke 3. člena ZDCOPMD ne izhaja, da gre za mobilnega delavca le v primeru, če na dan opravi več kot en prevoz krajši od 50 km. Stališče toženke, da bi bilo tožnika možno šteti za tovrstnega delavca le, če bi imela kot glavno dejavnost registrirano dejavnost mestnega potniškega prometa, je napačno.
- VDSS Sodba Pdp 85/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas. V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretj
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 13. 5. 2025 · trenutno
- 13. 12. 2022 – 12. 5. 2025
- 6. 7. 2020 – 12. 12. 2022
- 13. 5. 2016 – 5. 7. 2020
- 10. 12. 2010 – 12. 5. 2016
- 30. 4. 2007 – 9. 12. 2010
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4 · EU 15Pokaži ▾
- Direktivo 2006/22/ES ↗
- uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 ↗
- (EGS) št. 3821/85 ↗
- Direktive Sveta 88/599/EGS ↗
- Direktiva 2006/22/ES ↗
- Direktivo 2002/15/ES ↗
- Direktiva 2002/15/ES ↗
- Direktivo Komisije 2009/5/ES ↗
- Priloge III k Direktivi 2006/22/ES ↗
- Direktiva 2009/5/ES ↗
- Uredba 561/2006/EU ↗
- Uredbe 561/2006/ES ↗
- Uredbe 165/2014/EU ↗
- Uredbo 561/2006/ES ↗
- Uredbo 165/2014/EU ↗
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 1. 2023- VDSS Sodba Pdp 215/2022Višje delovno in socialno sodišče · 19. 1. 2023besedilo 2022–2025
Iz 10. točke 3. člena ZDCOPMD ne izhaja, da gre za mobilnega delavca le v primeru, če na dan opravi več kot en prevoz krajši od 50 km. Stališče toženke, da bi bilo tožnika možno šteti za tovrstnega delavca le, če bi imela kot glavno dejavnost registrirano dejavnost mestnega potniškega prometa, je napačno.
- VDSS Sodba Pdp 85/2022Višje delovno in socialno sodišče · 10. 3. 2022besedilo 2020–2022
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas. V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretj