VSL Sklep II Cp 570/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka toženi stranki v višini 79,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila, in stranskima intervenientoma stroške v višini 85,40 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, vložen 2. 10. 2013. Tožeči stranki je naložilo v plačilo stroške postopka tako, da mora povrniti toženi stranki 2.259,40 EUR in stranskima intervenientoma 1.771,01 EUR.

2Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ . Predlaga njegovo razveljavitev. Povzema vsebino načelnega pravnega mnenja VS RS z dne 6. 4. 2012. Navaja, da je sodišče pravilno povzelo potek upravnega postopka, razen v delu, ko ni ugotovilo, kdaj naj bi postala odločba Upravne enote Zagorje ob Savi z dne 22. 7. 2011 pravnomočna. Tožeča stranka je poudarila, da je to dejstvo odločilno za uspeh postopka o obnovi in navajala, da odločba še ni pravnomočna. Iz sodbe Upravnega sodišča RS IU 1597/2015 z dne 18. 10. 2016, ki jo prilaga izhaja, da navedena odločba nikoli ni postala pravnomočna, saj je bila odpravljena. Ponovno povzema potek celotnega upravnega postopka. Izpostavlja razloge iz sodbe Upravnega sodišča RS IU 650/2012 z dne 27. 8. 2013 (da v nasprotju s tožnico, ki je izpolnjevala pogoje predkupnega upravičenca po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ² v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZKZ, stranska intervenienta nista izpolnjevala pogojev za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZK)Z. Po revizijski odločbi X IPs 303/2013 z dne 27. 5. 2015, s katero je revizijsko sodišče spremenilo navedeno sodbo upravnega sodišča tako, da je tožbi ugodilo in odločbo ministrstva z dne 22. 3. 2012 odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovni postopek, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo z dne 5. 10. 2015 pritožbo tukajšnje tožnice zavrnilo. Upravno sodišče je njeni tožbi ugodilo in odpravilo odločbo UE Zagorje ob Savi z dne 22. 7. 2011. Zadevo je vrnilo v ponovni postopek. Pritožnica sodišču očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker odločba UE Zagorje ob Savi z dne 22. 7. 2011 ni bila pravnomočna in je torej brez pravnih učinkov, odločba UE Zagorje ob Savi z dne 8. 10. 2010 pa je bila že predhodno odpravljena. Predlogu za obnovo bi bilo treba ugoditi in presoditi, komu je upravna enota odobrila pravni posel. Ni podlage za ugotovitev, da je bil pravni posel odobren stranskima intervenientoma. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Dejansko stanje je zato ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno.

3Na pritožbo sta odgovorila toženca in stranska intervenienta. Predlagata zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov pritožbenega postopka, toženca z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

4Stranska intervenienta v pritožbi navajata, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Tožnica ne zatrjuje in ne dokaže, da je bila odločitev, ki je bila podlaga za odločanje v rednem postopku, pravnomočno razveljavljena, spremenjena ali odpravljena. Pravnomočnost odločbe z dne 22 7. 2011 ni bistveno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o obnovi postopka. Ni relevantno, s kom je bila sklenjena kupoprodajna pogodba. Ker se tožeča stranka spušča v pravno nerelevantna dejstva, ponavlja svoja stališča, podana v postopku (zemljišča, ki so bila predmet ponudbe, obdelujeta od 2007; opravila sta obsežna vlaganja - vredna 494.046,00 EUR; po ugotovitvi ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 23. 3. 2007 za stavbna zemljišča so jima bila slednja v izvršilnem postopku na javni dražbi prodana in s sklepom izvršilnega sodišča z dne 19. 11. 2014 izročena). Zaradi opravljene izvršbe in prenosa lastninske pravice na javni dražbi tožeča stranka nima več možnosti pridobiti lastninske pravice na vseh nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe za prodajo v letu 2007. Pravni interes za obnovo postopka je odpadel. Tožeča stranka pred upravnim organom ne more več pričakovati zase ugodne odločbe, ker ni več predmeta pogodbe. Predlog za obnovo postopka je glede na odločbo upravne enote z dne 8. 10. 2010 prepozen, glede odločbe z dne 22. 7. 2011 pa preuranjen. Opozarja še na odločbo VSL II Cp 214/2011 z ugotovitvijo o nesklepčnosti tožbe. Tudi iz tega razloga tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje postopka: z nesklepčnim zahtevkom v obnovljenem postopku ne more uspeti, njen položaj se ne more izboljšati.

5Toženca v obširnem odgovoru na pritožbo opozarjata na nedopustne pritožbene novote. Tožeča stranka je prejela sodbo Upravnega sodišča RS IU 1597/2015 z dne 18. 10. 2016 dne 26. 10. 2016, kar je zaznamovano na prvi strani k pritožbi priložene listine. Ker jo je prejela skoraj mesec dni preden je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep (z dne 22. 11. 2016), a je sodišču ni predložila, ta odločba ni relevantna za izpodbijano odločitev niti za pritožbeni postopek. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Glede na stanje spisa ob odločanju na prvi stopnji je bila odločba UE Zagorje ob Savi z dne 22. 7. 2011 dokončna. Tožeča stranka ni posredovala druge odločbe s pravnomočno spremenjeno, razveljavljeno oziroma odpravljeno odločitvijo odločbe z dne 22. 7. 2011. V nadaljevanju opozarja na pomanjkanje pravnega interesa za obnovo postopka in v bistvenem navaja enake razloge zoper pritožbo tožeče stranke kot stranska intervenienta v svoji pritožbi.

6Toženca sta z nadaljnjima vlogama z dne 27. 3. 2017 in z dne 24. 5. 2017 posredovala sodišču naknadno pridobljene listine: odločbo UE Zagorje ob Savi z dne 21. 3. 2017 in odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 16. 5. 2017 o nadaljnjem poteku upravnega postopka v zvezi z odobritvijo pravnega posla. Obe priloženi odločbi sta bili izdani po vložitvi ugovora na pritožbo.

7Pritožba ni utemeljena.

8Tožeča stranka predlaga obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo sodišča prve stopnje P 1340/2007 - II z dne 22. 11. 2010 v zvezi s sodbo VSL II Cp 214/2011 z dne 1. 6. 2011. Uveljavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ki je podan, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, ki pa je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Tožeča stranka je navajala, da se je sodba sodišča prve stopnje opirala na odločbo UE Zagorje ob Savi z dne 8. 10. 2010 o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med toženo stranko in stranskima intervenientoma za prodajo zemljišč po določbah ZKZ, da je bil v ponovljenem upravnem postopku v zvezi z navedeno odločbo izdana vsebinsko enaka odločba upravne enote z dne 22. 7. 2011 in da je bila ta odločba s sodbo Upravnega sodišča z dne 22. 3. 2012 odpravljena in odobritev pravnega posla zavrnjena.

9Sodišče prve stopnje je poleg navedenih dejstev ugotovilo, da je navedena sodba Upravnega sodišča postala pravnomočna. Vendar iz njegovih nadaljnjih ugotovitev v točki 9 izpodbijanega sklepa, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je bila sodba upravnega sodišča v revizijskem postopku s sodbo X Ips 303/2013 z dne 27. 5. 2015 odpravljena in zadeva vrnjena v nov postopek Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo (kot drugostopenjskemu organu za odločanje o pritožbi zoper odločbo upravne enote). V času odločanja sodišča prve stopnje je bil upravni postopek v zvezi z za pritožbo sporno odobritvijo pravnega posla v fazi, ko je drugostopenjski upravni organ v ponovljenem postopku zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravne enote z dne 22. 7. 2011, s katero je bila po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ponovno sprejeta vsebinsko enaka odločitev kot tista, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje v rednem postopku: pravni posel, sklenjen med toženo stranko in stranskima intervenientoma, je bil odobren. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema pravilno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v trenutku odločanja sodišče o podanem predlogu za obnovo postopka ni bilo drugačne pravnomočne odločbe, kot je obstajala v času rednega odločanja sodišča v tej pravdi. Ob takih dejanskih ugotovitvah je predlog za obnovo postopka zavrnjen ob pravilni uporabi materialnopravnih določil 9. točke 394. člena ZPP.

10Pravnorelevantno dejstvo o neobstoju nove pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju, ki bi utegnila pripeljati do drugačne odločitve o glavni stvari, je pravilno ugotovljeno. Pritožnica priznava, da v času odločanja sodišča prve stopnje odločba upravne enote z dne 22. 7. 2011 ni bila pravnomočna. Vendar se v zvezi z njo ne more opirati na sodbo upravnega sodišča z dne 27. 8. 2013, ker je bila tudi ta v revizijskem postopku razveljavljena. Prezre, da je bilo na njej trditveno in dokazno breme o obstoju pravnomočne odločbe, ki bi spremenila, odpravila ali razveljavila sprejeto odločitev prvostopenjskega organa, na katero se je pri odločanju oprlo sodišče prve stopnje (odločba upravne enote z dne 8. 10. 2010 oziroma v ponovljenem odločanju sprejeta odločba z dne 22. 7. 2011). Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje temu bremenu ni zadostila. V času odločanja sodišča prve stopnje je še vedno veljala vsebina prvostopenjske odločbe upravne enote, na katero se je glede predhodnega vprašanja oprlo sodišče prve stopnje. Kadar je v predhodnem vprašanju že odločeno na matičnem področju (v obravnavanem primeru: v upravnem postopku), je pravdno sodišče vezano na to odločbo. Vzeti jo mora kot podlago za svojo odločbo. Pogoji za obnovo postopka so podani, če nato odločba, na katero je bilo pravdno sodišče vezano, odpade zaradi odprave, razveljavitve ali spremembe s kakšnim od izrednih pravnih sredstev. V tem primeru odpade predhodna podlaga civilne sodbe in stranka lahko predlaga obnovo postopka. Dokler pa prenehanja odločitve o prejudicialnem vprašanju ni, tudi pogojev za obnovo postopka iz razlogov po 9. točki 394. člena ZPP ni. V obravnavani zadevi gre po pravilni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje za tak primer. Sprejeta odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in je pritožba z ničemer ne omaje.

11Pritožnica v pritožbi omenja in prilaga sodbo UE sodišča RS IU 1597/2015 z dne 18. 10. 2016, s katero je bila odločba UE Zagorje ob Savi z dne 22. 7. 2011 odpravljena. Pritrditi je treba toženi stranki, da je tožeča stranka prejela to listino še pred izdajo izpodbijanega sklepa (26. 10. 2010) kot je zabeleženo na sami listini v prilogi A 65 spisa. Ker v pritožbi ne opraviči, zakaj je ni posredovala sodišču prve stopnje (izpodbijani sklep je bil izdan 22. 11. 2016), je ni moglo upoštevati ne sodišče prve stopnje, ne pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč pri obravnavanju zadeve vezano na razpravno načelo (7. člen ZPP). Praviloma odloča le v okviru pravočasno podane trditvene in dokazne podlage strank, razen v primerih iz drugega odstavka 7. člena ZPP, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Svojo odločbo lahko opre le na tista dejstva, ki so jih navedle stranke, in izvaja tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale. Na sodbo upravnega sodišča z dne 18. 10. 2016 sodišče v okviru postopka na prvi stopnji ni bilo opozorjeno in je ni moglo obravnavati. Pritožbeno sodišče pa je ne upošteva, ker gre za prepozno in neupravičeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala ob koncu glavne obravnave na prvi stopnji. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo niti novih dejstev oziroma odločb, izdanih v nadaljnjem teku upravnega postopka, ki jih je naknadno predložila tožena stranka.

13Ker tožeča stranka ni izkazala zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 9. točke 394. člena ZPP (prenehanje prejudicialne odločitve, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje v rednem postopku), sodišču prve stopnje ni bilo treba odgovarjati na ugovore tožene stranke in stranskih intervenientov, da tožeča stranka ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za obnovo postopka. Ne glede na to, pritožbeno sodišče v odgovoru na pritožbene navedbe dodaja, da ob dejstvu, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti tožbe, tožeča stranka ob nepravilno postavljenem tožbenem zahtevku tudi ob morebitni izkazani novi odločbi o predhodnem vprašanju, izdani v pravnomočno zaključenem upravnem postopku, v nadomestitvenem postopku ne bi mogla doseči zase ugodnejše odločitve. Tudi iz navedenih razlogov je treba pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje.

14Pritožbeni razlogi torej niso podani. Izpodbijana odločitev je pravno pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

15O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvi odstavkom 154. člena istega zakona. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato mora toženi stranki in stranskima intervenientoma povrniti stroške pritožbenega postopka. Odmerjeni so po priglašenih stroškovnikih na obeh odgovorih na pritožbo, in sicer po ZOdvT³ po tar. št. 3220 (50,00 EUR za postopek). Toženi stranki je bilo poleg tega priznano 30 % povišanje za zastopanje dveh strank (tar. št. 1200), 22 % DDV - skupaj 79,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila ⁴ . Stranskima intervenientoma je bilo v okviru postavljenega zahtevka poleg 50,00 EUR za postopek priznano še 20,00 EUR po tar. št. 6002 ter pripadajoči DDV, skupaj 85,40 EUR.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o kmetijskih zemljiščih, Uradni list RS, št. 59/96 s spremembami.
³ Zakon o odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami.
⁴ Načelno pravno m nenje VS RS z dne 13. 12. 2006.